(kar kaže na velik naval nevednežev, kot sem bil sam), sem končno uspel priti do živega človeka na drugi strani. Vse, kar sem uspel zvedeti od sicer prijazne sogovornice, je bilo: »Na agenciji delamo strogo po predpisih, kot zahtevajo uredbe, objavljene v Uradnem listu.« Ker s tem odgovorom nisem bil zadovoljen, mi je sogovornica naročila naj pokličem naslednji dan, ko bo prisoten kdo od strokovnega kadra. Tudi pogovor s strokovnjakinjo naslednji dan je tekel predvsem v smeri zatrjevanja, da je vse v skladu z objavljenimi uredbami. Obremenitev oziroma skupno število krav pa izračunajo tako, da mlečno kvoto na kmetijo delijo s povprečno slovensko mlečnostjo (za leto 2004 ta znaša 4778 kg). Po tej razlagi, pa tudi z njeno pomočjo, sem našel člen v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ureditvi trga za goveje meso, ki se glasi: » število GVŽ, ki ga prispevajo krave za prirejo mleka ob upoštevanju skupne mlečne kvote v skladu s predpisi o ureditvi mlečnih kvot, ki bo proizvajalcu dodeljena v letu 2004, in ob upoštevanju povprečne mlečnosti, ki bo določena s strani Komisije Evropske unije.« In to pomeni, da se na kmetijah z visoko povprečno mlečnostjo pod vplivom te uredbe število krav (in seveda obremenitev) močno »poveča«. Npr. na kmetiji s povprečno mlečnost 9500 kg na kravo ali več (kar niti ni tako redko na slovenskih kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka) se obračunsko število krav podvoji. Na mojo pripombo o nejasnosti tega člena in o neseznanjenosti kmetov z načinom izračunavanja obremenitve, sem zvedel, da so to opazili in zato tiste, ki so za lani prekoračili obremenitev in vseeno vložili zahtevek za izplačilo posebne premije za bike, niso kaznovali. No, to se mi je zdela ne najbolj posrečena šala, ko pa sem se kasneje pogovarjal z nekaterimi svetovalci, so mi ti zatrdili, da je agencija zelo hitra pri izrekanju kazni in pogostokrat kmete kaznuje celo za napake, ki so jih zagrešili kar uradniki na agenciji sami.