vek. Drugič: če je bil mladenič Kundera ovadil in sedaj izjavlja, da ni, gre tudi za težko situacijo, saj se bo v tem primeru gospod Kundera še težje opral komunističnega delovanja. Zanikanje pa je le posledica strahu. Tako kot si menda soproga ovadenega Čeha o pisatelju Milanu Kunderi ne gradi nobenih utvar, si jih tudi sama ne. Življenje pač človeka glede marsičesa marsikaj izuči, čeprav moram priznati, da sem vsa ta zadnja desetletja gospoda Kundero visoko cenila kot pokončnega glasnika in borca proti totalitarnemu komunističnemu režimu. In cenim ga tudi sedaj, kljub vsem tem peripetijam, pač za vse, kar je dobrega storil za človeštvo in človeka. A tega ni malo. Tisto, kar je morebiti napačnega storil, skrito ali očito, seveda obsojam. A obsojam 'tisto', ne njega samega. Kajti, kdo lahko komu sodi in prepozna stiske, okoliščine, človekov osebni ustroj, ki nekoga pahnejo v kar so morali prestati, a tudi kot globokoverno molitev k Bogu, ki vse vidi in bo na koncu časov blagoslovil vse dobre ljudi, ne glede na barvo njihove kože. Njegova dela so tudi manifest upanja in zaupanja v Boga. Edinstveni plesni večer v Trstu se je pričel z delom Night creature, odlomkom iz dela Ailey praznuje Ellingtona iz leta 1974. Ta živahni koreografski odlomek je poklon Ellingtonovi glasbi, velikemu ameriškemu skadatelju in leaderju jazz skupin iz začetkov prejšnjega stoletja. Duke Ellington je napisal nešteto znanih jazzovskih in bluesovskih skladb, ki jih vsak pozna. Night creature opisuje počasni ritem nočnega življenja. S plesnimi koraki, izposojenimi od raznih plesnih stilov, kot sta jazz in boogie woogie, spominja na instinktivno gibanje neko dejanje. In končno, ali sploh lahko govorimo o krivdi? Morda bi prej lahko govorili o vpetosti v neke okoliščine, v mrežo odnosov. In razmišljam: kot glasnik visokih vrednot se je ne nazadnje izo-