mobiliziranih je bilo okoli sedemdeset milijonov mož, od katerih jih je približno sedmina padlo. V vojni je veliko pretrpelo tudi civilno prebivalstvo. Italija je, potem ko ji Avstrija ni bila pripravljena dati južne Tirolske, Goriško-Gradiščanske, Trsta, Istre in Dalmacije do Neretve z otoki, prestopila na antantno stran, kjer so ji z Londonskim paktom 26. aprila 1915 priznali ozemeljske koncesije in jo pritegnili v vojno. ZDA so se vanjo vključile šele leta 1917 in ključno prispevale k zmagi. Namesto bliskovite vojne, ki so jo vsi pričakovali, se je kmalu spremenila v pozicijsko. Avstrijska ofenziva avgusta 1914 proti Srbiji ni prinesla uspeha. Konec leta se je fronta ustalila na Savi in Drini. Naslednje leto je začela srbsko armado izrivati iz Srbije in leta 1916 se je rešila na otok Krf. Neuspeh je avstrijska armada doživela tudi na vzhodu proti Rusiji, kjer so se morali njeni vojaki umakniti na Karpate. Tudi na vzhodu je vojna kmalu postala pozicijska. Leta 1915 je bila vzpostavljena še fronta proti Italiji. Na južnem delu 600 km dolge bojne črte od italijansko-avstrijsko-švicarske meje do izliva Timave v morje je potekala soška fronta. Čeprav so slovenski vojaki sodelovali na vseh bojiščih, je bila ključnega pomena za naše prednike. Tu so leta 1915 potekale štiri ofenzive, naslednje leto pa pet. V šesti soški ofenzivi avgusta 1916 so Italijani zavzeli Gorico in Doberdobsko planoto, ne pa Trsta. Leta 1917 so bili zaradi vojne že vsi naveličani in utrujeni, v Rusiji sta izbruhnili februarska in oktobrska revolucija. Temu je sledil izstop Rusije iz vojne. Nemško-avstrijska vojska je bila po kobariškem preboju 24. oktobra 1917 potisnjena globoko v Furlanijo na Piavo. Po neuspehih na Piavi, solunski fronti in nato v Srbiji in drugod - Rusija je 3. marca 1918 sklenila separatni mir -, se je vojna prevesila v zaključno fazo. 24. oktobra so Italijani s tujo pomočjo začeli ofenzivo (Vitorio Veneto) in 3. novembra sklenili premirje. Naslednjega dne je Avstrija sklenila premirje tudi s Srbijo. Avstro-Ogrska je bila že v fazi razpadanja, 28. oktobra je bila oklicana samostojna Češkoslovaška, 29. oktobra pa Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kot po vsaki vojni je sledila mirovna konferenca. Avstrija je podpisala mirovno pogodbo v Saint-Germainu 10. septembra 1919, Madžarska, ki je izšla močno okrnjena iz Avstro-Ogrske, pa v Trianonu 4.