MATJAŽ HAN: Spoštovani podpredsednik, spoštovani minister, sekretar, kolegice in kolegi. Odbor za gospodarstvo je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona na 26. seji 14. septembra. Seji odbora so prisostvovali predstavnica in predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Zakonodajno-pravna služba in iz Urada predsednika republike. K predlogu zakona nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in k predlaganim rešitvam zakona ni podala pripomb. V uvodni dopolnitvi obrazložitvi členov je državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo predstavil naloge za sprejetje predloga zakona, njegove temeljne ciljne in poglavitne rešitve. Poudaril je, da je Vlada predlagala Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku zato, da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države. Te bi utegnile nastati zaradi neobstoja pravne podlage za zagotavljanje varstva pravic in izpolnjevanja obveznosti pravnih in fizičnih oseb, ter postopanje in določanje pristojnih organov na področju rudarstva, in sicer v prehodnem obdobju po uveljavitvi in pred začetkom uporabe zakona. Do te situacije pa je prišlo zaradi nekoliko nerodno zapisane dikcije 155. člena Zakona o rudarstvu, ker s predlogom zakona ustrezno korigira. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da služba k predlogu zakona ni podala pripomb. V nadaljevanju pa je posebej izpostavila določbo 5. člena ter zlasti dokaj podrobno pojasnila zakaj služba k tej odločbi v pisnem mnenju ni izrazila pomislekov. Gre namreč za uveljavitveno določbo, hkrati določa tudi uporabo zakona od 10. avgusta 2010, kar pomeni, da dopušča učinek za nazaj. Med drugim na to določbo ni opozorila, ker se je predlagatelj zakona zavedel dejstva, da je predlagana rešitev retroaktivna in je zato v obrazložitvi člena tudi zelo podrobno in argumentirano pristopil k njeni utemeljitvi. Člani odbora so v okviru skupne razprave v vseh členih predlogih zakona predlog zakona v načelu podprli, o njegovih konkretnih rešitvah pa podrobneje niso razpravljali. Postavili so nekaj vprašanj. In sicer jih je zlasti zanimalo, ali je zaradi navedene pravne praznine, ki se odpravlja s predlogom zakona, že mogoče prišlo do težko popravljivih posledic. Ob tem pa so opozorili tudi na nekatere konkretne gospodarske subjekte, ki se zaradi nastale situacije že soočajo z nekaterimi težavami v poslovanju. V zvezi s tem vprašanjem je predstavnik Vlade pojasnil, da nastop težko popravljivih škodljivih posledic grozi predvsem na področju oprostitve dolžnega inšpekcijskega nadzora. Če bi prišlo do rudarske nesreče, rudarska inšpekcija namreč ne bi imela pravne podlage za ustrezno ukrepanje. Zaradi pravne praznine pa je dejansko tudi res prišlo do določenega zastoja pri podeljevanju koncesij. Predstavljena so bila tudi nekatera druga vprašanja, na katera so predstavniki Vlade podali ustrezna pojasnila. Odbor je v skladu s 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga ter jih tudi sprejel. Glede na to, da odbor k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, Državnemu zboru predlaga, da ga sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.