Uvajanje managementa v zdravstvene organizacije zahteva tudi določene spremembe, ki se v večini primerov nanašajo na spre minjanje organizacijske strukture, poslovne politike organizacije, organizacijske kulture in podobno. Rozman ( 000) opisuje spre minjanje organizacije kot oddaljevanje podjetja od obstoječega stanja in njene organizacije k bolj želenemu prihodnjemu stanju z namenom, da bi povečali učinkovitost organizacije in uspešnost podjetja. Odziv organizacij na spremembe v dinamičnem okolju je možen z uvajanjem projektov, ki obenem predstavljajo način s katerim se strategije poslovanja uresničujejo oziroma izvršujejo. Z uvajanjem projektov se izboljša ustvarjalnost, motivacija, sode lovanje in prilagodljivost zaposlenih, kar predstavlja doseganje kakovosti na vseh nivojih. razpoložljivih virov, kot so kadri, prostori in materiali, lahko do segamo ustreznejše delovne pogoje za zagotavljanje kakovosti storitev, uresničujemo zastavljene plane in racionaliziramo stroške materiala. Pri pregledu strokovnih virov zasledimo podoben prob lem. Managerji si prizadevajo zvišati učinkovitost dela v operacij ski dvorani, znižati vsakodnevno spremenljivost ur operativnega časa, za katerega je prisotno osebje, ni pa posegov (neizkoriščen čas) ali pa je prisotno prekomerno izkoriščanje časa. Izhodišča omenjenih primerov izhajajo iz dosedanjih izkušenj, da se planske operacije en dan zaključijo ob 1 .00 uri, drugi dan pa ob 17.00 uri. Iz navedenega sledi, da je potrebno v vsaki bolnišnici vzpostaviti planiranje posegov, ki bi zagotavljalo nemoten pretok pacientov v, in iz operacijske sobe. Tako načrtovanje naj bi bilo v skladu z vsemi operacijskimi omejitvami, predvsem pa je potrebno uravno vesiti zahteve po bolniških posteljah z dejansko ponudbo postelj v bolnišnici ter na prisotnost kadra. Optimalno načrtovanje izhaja iz statistike uporabe postelj na dan, ko se pacientom naroči, naj pridejo v bolnišnico (običajno en dan pred operacijo). Pregled analize šestmesečnega obdobja je pokazal, da je na dan sprejema novih pacientov več zasedenih postelj kot pa naročenih bolnikov ali da so postelje npr. popolnoma zasedene od nedelje do četrtka, niso pa zasedene ob petkih in sobotah. Podpora informacijske tehnologije predstavlja osrednji del mana gemnta v zdravstvu. Uporaba računalniškega sistema za zbiranje informacij in nadzorovanje poteka dela je nepogrešljiv pri optimizi ranju uporabe virov, za izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti ter za nadzorovanje kvalitete storitev. Glavni namen informacij skega sistema za operacijski blok je zbiranje podatkov za kazal nike kakovosti, ki vodijo k izboljševanju kakovosti zdravstvenih storitev; preskrbeti nadzorni – izvršni nabor z »ciljno odločitveno podporo« pri razvojni strategiji v smeri stroškov operativne oskrbe in k sredstvu efektivnega sistema nadaljnjega izboljšanja kvalite te; preskrbeti storitvena orodja za optimalno planiranje prostih virov (zaposleni, operacijske dvorane, materiali, zdravila...); avto matizirati sestavljene protokole, ki jih nakazuje predpisi (protokol za operacije, opijati, implantati, proteze); analiza teh podatkov s posebnim orodjem in druge podporne storitve.