"No, najprej vas moram glede slednjega popraviti. Odločitev, da se lotimo zbiranja podpisov, je bila sprejeta pred kongresom, sprejelo jo je prejšnje vodstvo, in moja naloga je bila čim bolje izpeljati to akcijo, zato da bi dosegli naš cilj, to je korenite spremembe zakona o denacionalizaciji, ki po našem mnenju učinkuje narodnogospodarsko škodljivo in socialno nepravično. Zbrali smo več kot 52.000 podpisov, s čimer so ljudje dali jasno vedeti, da nasprotujejo privilegijem, ki jih imajo v procesu denacionalizacije tujci, veleposestniki in Cerkev. Očitek, da bi mogli vnaprej vedeti za izid, je paradoksalen, ne samo zato, ker s tem ustavni sodnik želi povedati, da je v tej državi dovolj, če znaš šteti do pet, ni treba, da znaš šteti do devet, ampak tudi glede na dejstvo, da so štirje od devetih ustavnih sodnikov menili, da so vprašanja skladna z ustavo. Tu se res postavi politično vprašanje, kako sploh doseči spremembe zakona, za katerega presodite, da je škodljiv. Združena lista ni revolucionarna stranka, tudi glede tega občutljivega vprašanja ne neti konfliktov. Zdaj ko je ustavno sodišče sprejelo svojo odločitev s 5 proti 4, se postavlja tudi vprašanje jasnosti pravnega reda ne samo za ustavne sodnike, ampak tudi za državljane. Stranka se je zdaj odločila, da znotraj pravnega reda poišče vse možne poti, da bi dosegla spremembe zakona, in naša poslanska skupina je že vložila dva zakona o spremembi zakona o denacionalizaciji in o referendumu. V tem smislu 52.000 podpisov ni bilo zaman. Mislim, da je bilo pomembno, da se je vsaj politična javnost osvestila, da so ljudje jezni na dosedanje rešitve, ki se jim zdijo nepravične, da je bil to pritisk na politične strnke, da iščejo konsenz za spremembe, in mi ta hip počnemo natanko to. Združena lista torej nikakor ne meče puške v koruzo."