Ravno v dvorani Pionir se bo že jutri v tekmi s še eno članico nekdanje države (BiH) s svojim sedmim zaporednim nastopom na EP predstavila Slovenija, in to bo že 34. EP, ki ga bodo svečano odprli že danes s svečanostjo na Kalemegdanu. Prvič je Fiba Beogradu organizacijo EP dodelila leta 1961 (28. april8. maj), ko je sodelovalo devetnajst držav. Ena od zanimivosti tega EP je, da je bilo to zadnje prvenstvo, na katerem so lahko reprezentance nastopile brez kvalifikacij in je lahko igral, kdorkoli se je prijavil. Po EP leta 1961 v Beogradu se je Fiba odločila, da bo odtlej na EP sodelovalo po šestnajst reprezentanc, in sicer dvanajst prvouvrščenih iz Beograda, ostalih dvanajst držav, ki so se prijavile, pa je igralo na štirih kvalifikacijskih turnirjih. Zmagovalci so se uvrstili na naslednje EP, in to so bile Španija, Nizozemska, Italija in Finska, ki so se kvalificirale v Vroclav, kjer je od slovenskih igralcev za SFRJ igral Borut Bassin, ki je tam osvojil bron. Zanimivo je, da je tedanja KZJ (Košarkarska zveza Jugoslavije) zaradi uspešne organizacije ženskega EP 1954 na zunanjih terenih Tašmajdana želela, da bi tudi moško EP potekalo tam. A William Jones, takratni generalni sekretar Fibe, tega ni dovolil, saj je dejal, da je v tem letnem času igranje zunaj nemogoče. In tako so preuredili sejmišče. Jones je nato izposloval še nekaj, in sicer po EP ni dovolil, da bi Koraću za naslov MVP tovarna Pretis kot sponzorsko darilo poklonila skuter, češ da je to za tiste amaterske čase predrago darilo, in morali so mu dati pokal. Leta 1975 težav s prizorišči ni bilo, pred EP pa je SFRJ v prijateljski tekmi prvič premagala SZ, kar je ustvarilo dodatno evforijo, in nato je domače moštvo na čelu z odličnima Koraćem in Daneuom prišlo do finala in srebrne kolajne. Selektor je bil Aleksandar Nikolić, Koraća pa so proglasili za MVP. Štirinajst let pozneje je Beograd vnovič gostil EP, a takrat v supermoderni novi dvorani Pionir, ki so jo odprli dve leti prej za SP v boksu, EP pa je leta 1975 potekalo od 7. do 17. junija. SFRJ je obranila naslov prvaka iz Barcelone leta 1973, Krešimir Ćosić pa je bil proglašen za MVP prvenstva, na katerem je bila uvedena še ena novost, in sicer je EP prvič potekalo v štirih mestih. Ta so bila ob Beogradu še Split, Karlovec in Reka, Pionir pa je bil prizorišče finalnega dela. Trideset let pozneje bo EP vnovič v Beogradu, eno od štirih prizorišč prvega dela pa bo ponovno v dvorani Pionir, in sicer ravno skupina C, ki jo bosta s tekmo med Slovenijo in BiH odprli nekdanji republiki SFRJ.