Iz navedenih značilnosti je razvidno, da opravlja poklicno maturo bistveno bolj heterogena populacija (glede na poklic ali stroko, glede na status in glede na način izobraževanja) kakor splošno maturo. Zato se priprave na poklicno maturo po različnih poteh med seboj razlikujejo, to pa se nujno kaže tudi v znanju kandidatov. Če ocenjujemo poklicno maturo samo z vidika priprave kandidatov, se utemeljeno postavlja vprašanje, ali je vsem kandidatom dejansko in ne le formalno zagotovljeno, da opravljajo poklicno maturo pod enakimi pogoji. Razlike, ki pomembno vplivajo na kakovost priprav, so zlasti: − predmetni izpitni katalogi za isti predmet poklicne mature so enotni, vendar imajo za podlago različne kataloge znanja, ki se razlikujejo med seboj tudi v operativnih ciljih in standardih znanja, to pa pomeni, da cilji in standardi znanja v pripravi na poklicno maturo niso enaki za vse kandidate, − za isti predmet poklicne mature je v različnih oblikah in načinih pripravljanja kandidatov tudi različno časovno trajanje priprav, torej različno število ur pouka istega maturitetnega predmeta v različnih vrstah izobraževalnih programov (štiriletno šolanje, skupni fond ur v poklicni šoli in v poklicno-tehniškem izobraževanju ter skupni fond ur v gimnaziji in v poklicnem tečaju), posebno izrazito se to kaže pri matematiki in pri tujih jezikih v sistemu 3 + 2, − različne so oblike priprave (glede na status udeležencev, saj dijaki obiskujejo redno izobraževanje, odrasli udeleženci pa se na poklicno maturo pripravljajo v različnih »tečajnih ali modularnih« oblikah). Iz teh dejstev izhaja, da je priprava enotnih kompletov maturitetnih nalog zelo zahtevno opravilo, saj vedno pomeni nekak kompromis v iskanju skupnega imenovalca med različnimi standardi znanja. S primerjavo katalogov znanja in maturitetnih izpitnih katalogov bi bilo treba ugotoviti, ali je določanje maturitetnih standardov z iskanjem skupnega imenovalca za nekatere stroke in poklice pomenilo zniževanje zahtevnosti in s tem kakovosti znanja.