Novo mesto in širše področje Dolenjske premoreta pestro kulturno, v tej navezi tudi ljubiteljsko gledališko dogajanje, ki je resne namene pokazalo že pred drugo svetovno vojno. Takrat delujoče novomeško Kulturno društvo Dušana Jereba je na ljubiteljski ravni v vse-jugoslovanskem merilu nanizalo zavidljive uspehe, zatorej je razumljiva težnja v različnih zgodovinskih obdobjih delujočih kulturnikov po stalnem gledališču. Gibanja spričo organizacijskih in finančnih težav niso nikoli prerasla v resne ukrepe. Dejstvo, da v slovenskem merilu edino Novo mesto kot gospodarsko in kulturno regijsko središče ne premore stalnega gledališča, je ustrezne smernice v obliki polprofesionalnega gledališča našlo v volilnem programu sedanjega župana Mestne občine Novo mesto, Boštjana ačiča. K ov ačiča Prvi korak na poti uresničevanja je Kovačič storil v decembru 2003, ko je imenoval sedemčlanski Projektni svet za ustanovitev polprofesionalnega gledališča v Novem mestu. Temeljna naloga projektnega sveta kot županovega posvetovalnega telesa je priprava strokovnih izhodišč. S tem namenom so se na ustanovni seji, ki jo je vodil župan, prvič sestali že 10. decembra istega leta. ISKANJA USTREZNIH LOKACIJSKIH REŠITEV Vprašanje prostorske umestitve so člani Projektnega sveta vpeli med tri možne lokacije v mestnem središču. Med stavbami Kulturnega centra Janeza Trdine, Narodnega doma in Doma kulture so kot najustreznejšo opredelili slednjo. Sedanje stanje Doma kulture na Prešernovem trgu, ki v dvorani z 290 sedeži premore oder in zaodrje, vsaj v skromnem obsegu zadovoljuje potrebe stalnega gledališča. V primeru realizacije bodo potrebni koreniti popravki predvsem v smeri nadgradnje odra z vsemi rekviziti. Ob predpostavki dokupa sosednjega zemljišča obstaja tudi možnost morebitne prostorske širitve. Obstoječe stanje namreč omogoča dejavnost manj številčnemu gledališkemu ansamblu s skromno uporabo gledaliških efektov. VELIK FINANČNI ZALOGAJ Finančna sredstva za celostni projekt bodo zagotovljena v proračunih Mestne občine Novo mesto in Republike Slovenije (na Ministrstvu za kulturo so že odobrili pomoč pri sofinanciranju programa, medtem ko dogovarjanja za sofinanciranje investicije še potekajo), pomemben vidik v tej navezi so tudi mednarodni viri, lastni prihodki ter donacije. Na zadnji seji januarja 2005 je Projektni svet sprejel sklep, s katerim mestnemu svetu predlaga, da z odlokom ustanovi javni zavod Gledališče Novo mesto. Na občini trenutno pripravljajo elaborat o vsebinskih rešitvah v zadevi stalnega gledališča, na osnovi katerega bo odlok tudi oblikovan. POSEG DOBRODOŠLE PRIDOBITVE V OBSTOJEČE STANJE Vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z ustanovitvijo, po sklepu Projektnega sveta poklicnega gledališča zadevajo ljubiteljske gledališke skupine. Po besedah Slav ka GeSlav ka giča, giča vodje oddelka za družbene dejavnosti in člana Projektnega sveta, bo občina sredstva iz proračuna ljubiteljski gledališki dejavnosti nudila v nespremenjenem obsegu. Poleg tega bo sodobnejša infrastruktura omogočila boljše pogoje dela, pri čemer kot dodatno prednost navaja tudi neposreden stik s stroko, ki bo v razmerju do ljubiteljev delovala izobraževalno. Institucija bo tako usmerjena v lastno produkcijo v vseh segmentih gledališke dejavnosti, kjer ne bo prostora za nakup predstav v izvedbi izven regijskih gledaliških skupin. V tem smislu lahko programska shema Kulturnega centra Janeza Trdine, ki v tem trenutku edini ponuja tovrstne vsebine, ostane nespremenjena, kar je tudi želja direktorja Janeza Pezlja Pezlja, ezlja prav tako člana Projektnega sveta.