//Sprijaznite se z dejstvom, da ljudje tu in tam malo "zloščijo" svoje pripombe, da z njimi ohranijo družbene norme. Ne pričakujte pa, da vsakdo hoče in želi biti iskren.// Sprejemanje je odzivni mehanizem, s katerim končno prevzamemo odgovornost za svoja dejanja. Sprejemanje pomeni, da poslušate sogovornika, ne da bi poskušali spreminjati njegove izjave ali podatke, ki vam jih daje. Tudi on ne poskuša vplivati na to, kako ga vidite vi, in vas ne poskuša prepričati, da je drugačen, kot je v resnici. Ko se pogovarjata, vas ne napada kot človeka in ne krivi, prav tako ne napada in krivi tudi nič in nikogar drugega za to, kar se je zgodilo ali kar je sam storil narobe. To je odziv, ki si ga želijo preiskovalci in policisti med zaslišanji. Ljudje, ki se odzivajo na tak način, bodo najhitreje priznali svojo krivdo. Naš cilj v osebnih pogovorih sicer ni izsiliti priznanje, da nam je človek lagal. Zadovoljimo se s tem, da zaustavimo njihov poskus zavajanja, s tem ko ga uspešno razkrinkamo. Dejstvo, da se človek zdaj z vami pogovarja odkrito in naravnost, je zadosten dokaz, da je sprejel situacijo. To ne pomeni, da ste ga porazili ali da imate zdaj nadzor nad njegovo usodo. Pomeni samo, da ste se uspešno prebili skozi težaven del pogovora (ali celo skozi prevaro) in da ste pogovor postavili na novo, iskreno raven. Sprejemanje je tisti odziv pri sogovorniku, ki si ga želite. Ko vidite, da je vaš sogovornik v stanju sprejemanja, lahko nadaljujete pogovor z iskreno komunikacijo. Zdaj ko veste, da se lahko vaš sogovornik sproščeno pogovarja, se lahko sprostite tudi vi in se odprete komunikacijskemu toku. Spoštujte sogovornikovo pripravljenost, da se sooči z resnico, sprejme odgovornost in ravna v skladu z njo.