Na notranjepolitičnem področju je v teh dneh osrednje vprašanje, ali bo predsednik največje opozicijske stranke Anton Rop na sobotnem kongresu LDS na Bledu znova izvoljen za predsednika. Potem ko je LDS na volitvah doživela poraz, je z izvolitvijo nove vlade postala opozicijska stranka. Ropu po volitvah niti na misel ni prišlo, da bi odstopil, ampak je odstopno izjavo podal šele prejšnji teden, veljati pa bo začela šele na kongresu. Se pravi, da bo njegov odstop veljal le kakšno uro na kongresu, dokler ne bodo izvolili novega (starega) vodstva. Rop bo nedvomno znova kandidiral za predsednika, saj so ga pred dnevi podprli Mladi liberalni demokrati. Nekateri menijo, da za LDS to ni dobro. O tem je pred časom v Financah pisal dr. Milan Balažic, s katerim smo se pogovarjali v prejšnji številki Demokracije. Balažic v članku z naslovom Zakaj mora Rop oditi z vrha LDS? pravi, da mora to storiti zato, ker mora interes stranke postaviti pred svojega lastnega. "Oditi mora v dobro stranke, ki jo še vodi, in s tem preprečiti vse bolj manifestne in pred javnostjo skrivane frakcijske spopade. Ti se lomijo prek njegovega imena in stranko razcepljajo na 'roparje' in 'školjčišča'. Zadeva se lahko hitro prevede v ideološki razkol med Ropovimi socialnimi liberalci in Školčevimi klasičnimi liberalci. To pa polagoma že odpira vrata ali razpadu LDS ali vzpostavitvi prenovljene stranke, sposobne čez štiri leta * ali prej * spet prevzeti oblast. Kdo bi lahko postal novi predsednik? Vprašanje. Ve se, kdo ne more postati predsednik: nihče, ki ne bo na kongresu dobil podpore s terena, kjer pa lokalne odbore še vedno večinsko sestavljajo nekdanji člani ZSMS in nekdaj dobro razvita mreža Žakljevih socialistov. Namig ne more biti očitnejši. Odprto je 'le' to, ali bo omenjeni 'teren' bolj sledil Ropovi levičarski 'kučanovski' platformi ali pa bo morda izkazal lojalnost svojemu zgodovinskemu voditelju Školču in njegovi izbiri." Kot kaže zdajšnje razmerje moči v LDS, se lahko zgodi, da bo Rop celo edini kandidat za predsednika stranke, saj se ga morebitni protikandidati zaradi njegove agresivnosti kar nekoliko bojijo. Prejšnji predsednik poslanske skupine LDS Tone Anderlič je bil na primer pred kakšnim mesecem še precej kritičen do Ropa, v intervjuju za našo revijo pa je govoril že bolj na splošno. Podobno velja za glavnega Ropovega protikandidata Jožefa Školča, ki kljub pritiskom namenja nekaj puščic Ropu. Tako v zadnji Mladini pravi, da je Rop naredil perfektno kariero uradnika in da uporablja tehnični jezik, ne političnega. Skratka, želi sporočiti, da ni pravi politik, na kar smo pred časom opozarjali tudi v naši reviji. Školču se zdi nesprejemljivo, da se po volitvah govori, da so vsi enako odgovorni za poraz in da vodstvo LDS stalno poudarja: Mi smo najboljši. Po njegovem mnenju mora pravi liberalec vedno dvomiti o vsaki stvari in ne sme podcenjevati nasprotnika. Školču se tudi ne zdi dobro, da je LDS pod Ropovim vodstvom zavzela distanco do prejšnega predsednika stranke Janeza Drnovška. No, Školčev vpliv je v stranki verjetno kljub vsemu omejen, poleg tega pa je vprašanje, ali se bo odločil kandidirati za predsednika stranke.