Motor, vgrajen v R 21, so razvili v nemškem konstrukcijskem biroju bratov Elsbett iz Hilpoltsteina (ŽIT 1992/6, str. 68). Brata Ludwig in Klaus Elsbett sta verjetno našla za zdaj najboljši način zgorevanja različnih goriv in ga prilagodila sedanjemu načinu vožnje. Seveda pa nista prva, ki sta razvijala motor na olje. Prvi poskusi te vrste segajo v leto 1892, ko se je pojavil dizelski motor, ki naj bi ga poganjala olja različnega izvora. Plinsko olje in olje sta si glede na značilnosti pri zgorevanju precej podobni. V nasprotju z bencinom, ki bolj hlapi in pri katerem zadošča le ena sama iskra, da plinska zmes v valjih eksplodira, potrebuje plinsko olje predzgorevalno komoro s svečko za predgretje. Ta poskrbi za dovolj visoko temperaturo, ki je potrebna za vžig -- okoli 300° C, kar zadostuje tudi, če uporabimo rastlinsko olje. Večina današnjih dizelskih motorjev ima še omenjeno predkomoro. Načrtovalci pa so iskali tako rešitev, pri kateri ta ne bi bila več potrebna, saj pomeni del, skozi katerega se izgublja toplota, kar vpliva na toplotni izkoristek. Trudili so se, da bi dosegali čim bolj popolno zgorevanje plinskega olja. Razvili so dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem v valje. Predkomore, v kateri se mešata plinsko olje in zrak, ni več, zato so glavam batov dali obliko posode, čaše, v kateri se zrak zvrtinči in je mešanje zraka in goriva boljše. Toda olje se teže vžge kot plinsko olje in omenjeni način z neposrednim vbrizgavanjem se pri olju slabo obnese. Berliet je leta 1958 predlagal motor, ki ga je imenoval "magic"; ta naj bi bil sposoben "prebaviti" bencin, plinsko olje, olje iz jeter polenovke, rastlinsko olje ali celo surovo nafto. To, slednje je bilo še posebno zaželeno, saj so si obetali, da bodo lahko neprečiščeno nafto iz neke saharske vrtine neposredno uporabljali za pogon vozil. Zato je predlagal dvostopenjsko vbrizgavanje. Prvi curek je bil usmerjen v središče komore, ki je bila v glavi bata, in je poskrbel za zgorevanje, drugi, glavni curek pa je bil usmerjen proti steni valja, kjer je nastal film, debel le desetinko milimetra. Stena je bila ogreta in gorivo se je zlahka razgradilo v lažje frakcije, ki so nato zgorele. Ta bistra zamisel je omogočila zgorevanje vseh vrst goriv z nižjim oktanskim številom. Nekatera vojaška vozila so menda še danes opremljena s takšnimi motorji. Berlietov motor, pa tudi drugi dizel motorji z neposrednim vbrizgavanjem na splošno dosegajo dobre izkoristke, a so počasni in ne dosegajo več kot 3000 vrtljajev v minuti. Zgorevanje je sicer popolnejše, vendar pa traja cikel več časa. Pojavilo se je še nekaj pomanjkljivosti in tu sta nastopila brata Elsbett. Njun motor, imenovan ELKO ("EL" za Elsbett in "KO" za konstrukcijo), ima za pet do deset