Kaj je bilo torej tisto, zaradi česar sta bila ta človeka čudaka in posebneža? Njun odnos do seksa! To so bila šestdeseta! David je imel za seboj dolgo in naporno razmerje z dekletom, v katero se je zaljubil proti svoji volji: bila je vse tisto, česar si pri dekletu ni želel. V šali sta razlagala, da se nasprotja pač privlačijo. Ona se je na njegov račun šalila, da jo namerava spreobrniti: »Pa ti si povsem resno predstavljaš, da boš zasukal čas nazaj in da boš začel pri meni!« Odkar sta se, na dokaj nesrečen način razšla, je spala – tako je menil David – z vsemi iz Sissons Blend & Co. Ne bi ga čudilo, če tudi z vsemi dekleti. Nocoj je bila tu. Imela je škrlatno obleko s črnimi čipkami, duhovito karikiran posnetek obleke za flamenko. Nad to šiviljsko čarovnijo je oko čakalo presenečenje, njena glava. Bilo je, kakor da bi se zazrl v nora dvajseta leta, kajti njeni črni lasje so bili gladko počesani, oblikovani v konico zadaj na vratu, v dve lesketajoči se konici ob ušesih in v črn koder na čelu. Z nasprotne strani sobe, kjer se je vrtela s svojim partnerjem, je mahala Davidu kot ponorela in mu pošiljala poljube, on pa se ji je v odgovor medlo nasmihal: je že v redu. Harriet, na drugi strani, je bila devica. »Devica, zdaj,« bi nemara zavreščale njene prijateljice, »kaj si nora?« O svojem devištvu ni nikoli razmišljala kot o nekem fiziološkem stanju, ki ga mora braniti, ampak bolj kot o nekakšnem, v sloje čudovito lepega papirja zavitem darilu, ki ga bo diskretno podarila pravemu človeku. Njeni lastni sestri sta se ji smejali. Dekleta v službi so se zadržno muzala, ko je vztrajala: »Mi je prav žal, meni to skakanje iz postelje v posteljo ni všeč, to ni zame.« Vedela je, da je nenehno v središču zanimanja, da razpravljajo o njej, in to po navadi neprijazno. Enak hladen prezir, kakršen je vel iz besed poštenih žensk generacije njene babice, kadar so o kateri rekle: »Da veš, ta ne pozna nobene morale,« ali: »Ona pa je radodarna,« ali: »Ta dobrega imena ne more več izgubiti«; ali pozneje (v generaciji njene matere): »Nora je na dedce,« ali: »Prava nimfomanka!« – je bilo zdaj čutiti, kadar so napredna današnja dekleta govorila med seboj: »Gotovo se ji je v otroštvu zgodilo nekaj, zaradi česar je takšna. Uboga reva.«