Ne želim ocenjevati, zakaj se prvi poskus privatizacije Nove KBM ni posrečil, moram pa povedati, da so se razmere na slovenskem kapitalskem trgu v zadnjih dveh letih korenito spremenile. V tem času je na ta trg iz različnih virov priteklo veliko sredstev, s katerimi bi v procesu privatizacije lahko sodelovali predvsem domači vlagatelji, zato ni nobenega razloga, da bi te potenciale izključili. Moja vizija je v tem, da v največji možni meri poiščemo vlagatelje doma, pri čemer si ne želim, da bi takšni vlagatelji banko lahko čez čas (pre)prodali. Zato si želim več institucionalnih vlagateljev z manjšimi deleži. Menim tudi, da se v Sloveniji akumulira nekaj zasebnega kapitala in premoženja ljudi, ki bi z nakupom delnic banke na borzi lahko postali njeni manjšinski lastniki. Primarnega koncepta tujega strateškega partnerja torej ni več, saj imamo doma primerljivi in ustrezni bančni know-how, s kapitalskega vidika pa tudi ni več zadržkov za vstop domačih lastnikov v kapital banke in njeno dokapitalizacijo, saj je v Sloveniji v primerjavi z letom 2000 več kapitala.