Nikakršno naključje ni, da je povratek v Evropo predstavljal enega redkih jasno in množično prepoznavnih klicev v srednji in vzhodni Evropi devetdesetih let. Ta slogan je bil iskreno občuten in v različnih segmentih ljudstva doživet kot resničen. Užival je široko mero podpore, to pa ne le med elitami, ki so do danes (ne glede na levo ali desno politično usmeritev) že precej dobro ugotovile, da se s simboliko ne dá priti daleč. »Evropa« je v deželah, ki jih je komunizem naučil le absolutnih delitev, preprosto pomenila utelešenje lepote, resnice in pravice. »Evropa« je bila v javni govorici vzhodne in srednje Evrope zlahka povzdignjena na piedestal metafizične Ideje. S tem pa katapultirana onstran slehernega dvoma.