V projektu Ja-Ling je polno sodelovalo deset držav (Avstrija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija), v šestih (Latvija, Češka republika, Romunija, Rusija, Slovaška in Švica) pa so se izvajale le dejavnosti jezikovnega uzaveščanja. Ja-Ling je v sozvočju z evropsko jezikovno politiko, ki poudarja pomembnost večjezičnosti za dobro sožitje in večjo mobilnost državljanov Evrope (CEF 2001: 4). Dokument Sveta Evrope celo loči med večjezičnostjo in mnogojezičnostjo, pri čemer izpostavlja pomen večjezične (plurilingvalne) zmožnosti. Ta se gradi na jezikovnih izkušnjah in znanju vseh jezikov, ki smo se jih učili tekom formalnega ali neformalnega izobraževanja, mnogojezičnost pa je poznavanje več jezikov kot ločenih zmožnosti. Jezikovna politika Sveta Evrope ni naklonjena le zgodnjemu učenju več jezikov, ampak podpira še en zelo pomemben vidik izobraževanja z dolgoročnimi ugodnimi učinki, namreč vključevanje priseljencev s spoznavanjem njihovih jezikov in kultur. Nastajajo projekti, kot so ‘Valuing All Languages in Europe’ (na kratko Valeur), ki med drugim opozarjajo, da naj bi bilo bistvo šolanja v tem, da se učenci učijo, ne pa da obstoječe znanje celo zanemarjajo, tako da tone v pozabo (Valeur, Poročilo 2006: 6). Tako kot projekt Ja-Ling tudi ta projekt poudarja, da poznavanje več jezikov pomeni večje bogastvo duha posameznika, otroci, ki poznajo še kateri drug jezik, pa lahko s svojim dodatnim znanjem doprinesejo k boljši razgledanosti vseh učencev v razredu. Med dodatne prednosti večjezičnosti ne gre prezreti tudi te, da si ljudje, ki so večjezični od zgodnje mladosti, kasneje v življenju hitreje opomorejo po poškodbi možgan (ibid.). Pristop Ja-Ling združuje v svojih ciljih odgovor na večplastne potrebe današnje družbe po večjezičnosti, kot so • uzaveščanje o jezikovni in kulturni različnosti ter razvijanje pozitivnega odnosa do le-te (tudi do manj razširjenih in/ali družbeno podcenjenih jezikov), • razvijanje učenčevega zanimanja za jezike (tudi za materni), • spodbujanje dvojezičnosti otrok priseljencev, • razvijanje metajezikovne zmožnosti. Pristop je po pričakovanju tudi v sozvočju s slovenskimi učnimi načrti, ki med cilji pri jezikih omenjajo jezikovno in medkulturno uzaveščanje, pri spoznavanju okolja, družbi, zgodovini, geografiji in glasbeni vzgoji pa predvsem medkulturno uzaveščanje (Bešter v Fidler 2004: 13–15).