idej in pobud svojih zaposlenih ali za napovedovanje poslovnih dogodkov, na primer prodaje v prihodnjem letu.2 Zamisel o organiziranju posebnih trgov za napovedovanje teoretično temelji na Haykovem razumevanju trga in konkurence kot najbolj učinkovitega mehanizma za odkrivanje in agregiranje individualnih informacij (Hayek 1945). Posamezniki in podjetja so spodbujeni k iskanju novih informacij in odkrivanju novega znanja, saj jim to, če so uspešni, prinese nagrado v obliki večjega zaslužka na trgu. Njihove izbire in povezave se prek trga preoblikujejo v družbene rezultate, to je v obseg proizvodnje dobrin in v višino cen, po katerih so te dobrine naprodaj. Podobna logika naj bi delovala na napovednih trgih. Posamezniki na njih trgujejo v skladu z zasebnimi informacijami, ki jih imajo, oziroma na podlagi svojih lastnih pričakovanj. Pri tem so z denarnimi nagradami ali ugledom »uspešnega napovedovalca« spodbujeni, da zbirajo nove informacije in jih skušajo čim bolje ovrednotiti. Napovedni trgi torej agregirajo pričakovanja dobro informiranih in zainteresiranih ljudi o verjetnosti nekega dogodka (na primer o zmagi predsedniškega kandidata). Ni treba, da bi bili sodelujoči na napovednem trgu reprezentativen vzorec populacije. Potrebno je le, da je igralcev in prometa dovolj, da trg deluje vsaj približno učinkovito. Ena najbolj razširjenih uporab napovednih trgov so tako imenovane volilne borze (angl. political stock markets, election prediction markets). Iz opisanih teoretičnih izhodišč izhaja, naj bi volilne borze proizvedle natančnejše napovedi volilnih izidov kot ankete javnega mnenja. V anketah ljudi vprašajo o njihovih osebnih načrtih (koga bi volili, če bi bile jutri volitve), vprašanje jih pogosto preseneti, odgovarja marsikdo, ki o tem še ni zares razmislil. Poleg tega za zlasti telefonske ankete veljajo napake vzorca, ki jih ni vedno mogoče v celoti popraviti. V najboljšem primeru lahko ankete korektno povzamejo politično razpoloženje v danem trenutku, iz česar lahko izkušen raziskovalec izpelje svojo strokovno volilno napoved. Na volilnih borzah pa sodelujejo ljudje, ki o političnih vprašanjih dejavno razmišljajo – sicer jih tudi volilna borza ne bi zanimala – in s političnimi delnicami ne trgujejo na podlagi svojih osebnih volilnih preferenc, ampak na podlagi svojih pričakovanj, kakšen bo volilni izid oziroma kako se bo spreminjalo javno mnenje od sedanjega trenutka do volilne nedelje. Po dveh in pol desetletjih izkušenj z volilnimi borzami se danes vsi poznavalci strinjajo, da so borzne napovedi v resnici lahko boljše od napovedi s pomočjo anket, in to dovolj pogosto, da se je z njimi smiselno ukvarjati (Berg et al. 2008 a in 2008 b). Volilne stave, ki jih je organiziral francoski inštitut LAEP3, so pokazale, da med ljudmi