Negotovost in mrzlično iskanje stanovanj študentov tako iz leta v leto postaja sinonim za predjesensko obdobje, ki se spremeni v razdivjan tornado po posteljah hrepenečega študentskega živžava. In slednjega je na tleh deželice pod Alpami iz leta v leto več. Na drugi strani sorazmerno z rastjo števila študentov ne narašča število razpoložljivih študentskih postelj. Predvsem tistih v študentskih domovih, ki krepko zaostajajo za potrebami. Tako tistim, ki ne pridejo pod strehico študentskega doma, ne preostane drugega, kot da srečo najdejo pri zasebnikih. In če bi Tito še živel, bi verjetno rekel, študent, znajdi se. Kljub opozorilom ter dobrodušnim nasvetom, da je za stanovanje najbolje poskrbeti že julija ali avgusta, še vedno največ študentske populacije tovrstno opravilo prestavi na september. Telefoni v študentskih svetovalnicah in agencijah za stanovanja zvonijo, povpraševanje pa postane val, ki le stežka zajame vso ponudbo, ki v nekaterih primerih spaja, milo rečeno, smešne zahteve. Stanodajalci tako postanejo zvite lisice, ki predvsem sveže študente namakajo v skledo, polno umazanije. Obstaja namreč nemalo primerov, ko študentje pri iskanju stanovanj in sklepanju pogodb preveč naivno nasedajo ponudnikom, k čemur še dodatno prispeva časovna stiska, ki ji botruje prihod študijskega leta. Naivnost ter neizkušenost - predvsem brucov izkoriščajo tudi agencije, ki z zaračunavanjem provizij pri pomoči iskanja stanovanj iščejo še dodaten, sicer umazan, vir prihodka. In če velja, da osel stopi le enkrat na led, je tovrstna izkušnja dober poduk vsem, ki so ta led predrli. Tako je videti, da lahko poleg študentskih svetovalnic še največ modrosti pri iskanju stanovanja ponudijo starejši študentje, ki so že zaplavali v objem varnega in spodobnega bivališča. Še dobro torej, da imamo v Sloveniji starejše študente in podučene svetovalce. Kdaj bomo dočakali tudi, da bo iskanje stanovanja v visokošolskih središčih za prihodnje rodove študentskega direndaja rutinsko opravilo, ostaja, kot kaže, v celofan zavito vprašanje, ki verjetno ne bo dobilo odgovora, tudi če bo Slovenija svetila na vrhu. Kot svetilnik, saj veste. Če je politika resnično prisotna že skoraj v vsakem delčku našega življenja (na srečo na wc-ju še vedno ne), potem je jasno, da država in politika kujeta tudi usodo študentskega živžava. Pri tem ne gre pozabiti na vlogo Študentske organizacije, ki sicer opozarja na bivanjsko problematiko, toda doslednejših dogovorov do zdaj še ni sklenila. Bodo študentski domovi v prihodnosti smiselno rasli kot gobe po dežju ali pa bo v dosedanjem stilu na tem področju še vedno vel saharski duh? Tekst: Tadej Buzeti