Hepatitis B je razširjen po vsem svetu. Bolezen je najbolj prisotna v Srednji in Južni Ameriki, jugovzhodni Aziji ter v nekaterih državah vzhodne Evrope. Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupen pribor. Po nekaterih ocenah je na svetu več kot 350 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa B, kar tretjina ljudi na svetu pa ima v krvi znake pretekle ali sveže okužbe z virusom hepatitisa B. Vsako leto se pojavi približno štiri milijone novih akutnih primerov, približno milijon ljudi pa umre za kroničnimi posledicami raka jeter in jetrne ciroze. Skoraj vsak stoti Slovenec je nosilec virusa hepatitisa B, vendar ne zaznava nobenih težav. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi približno dvajset tisoč kroničnih nosilcev virusa, med katerimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in nekaterih zunanjih dejavnikov. Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj 6 mesecev in se kaže z nenormalnimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B nastopi pri več kot pol milijona ljudi na leto in je razlog za 5 do 10 odstotkov presaditev jeter.