(1) Pri zagotavljanju učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo se šteje, da ima operater pomembno tržno moč po tem zakonu, če ima sam ali skupaj z drugimi operaterji na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: upošteven trg) položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej tak ekonomski vpliv, da mu omogoča znatno mero samostojnosti nasproti konkurentom, uporabnikom in potrošnikom. (2) Če dva ali več operaterjev delujejo na trgu, katerega struktura pospešuje usklajene učinke, se jih lahko obravnava kot operaterje s skupnim prevladujočim položajem v smislu prejšnjega odstavka, tudi kadar med njimi ni strukturnih ali drugih povezav. (3) Kadar ima operater na upoštevnem trgu pomembno tržno moč, se lahko šteje za operaterja s pomembno tržno močjo tudi na trgu, ki je tesno povezan s prvim trgom, če povezave med obema trgoma omogočajo, da se tržna moč z enega trga prenese na drugega in s tem krepi tržna moč operaterja. (4) Kadar agencija presoja, ali ima operater pomembno tržno moč v skladu s prvim odstavkom tega člena, upošteva zlasti naslednja merila, ki niso kumulativne narave: 1. tržni delež operaterja na upoštevnem trgu in spreminjanje njegovega tržnega deleža na upoštevnem trgu v daljšem obdobju; 2. ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na potencialno konkurenco na tem trgu; 3. vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja (izravnalna kupna moč); 4. elastičnost povpraševanja; 5. faza v razvoju upoštevnega trga; 6. tehnološke prednosti; 7. razvitost prodajne in distribucijske mreže; 8. doseganje ekonomij obsega oziroma ekonomij povezanosti, 9. stopnjo vertikalne integracije; 10. stopnjo diferenciacije produkta; 11. možnosti dostopa do finančnih virov; 12. ali nadzira infrastrukturo, ki se je ne da zlahka podvojiti; 13. zvezanost storitev. (5) Kadar agencija presoja, ali imajo dva ali več operaterjev pomembno tržno moč v skladu z drugim odstavkom tega člena, upošteva zlasti naslednja merila, ki niso kumulativne narave: 1. stopnjo koncentracije upoštevnega trga, razporeditev tržnih deležev na upoštevnem trgu in njihovo spreminjanje v daljšem obdobju; 2. ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na potencialno konkurenco na tem trgu; 3. vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja (izravnalna kupna moč); 4. preglednost upoštevnega trga; 5. faza v razvoju upoštevnega trga; 6. homogenost produktov; 7. elastičnost povpraševanja; 8. koliko je tehničnih inovacij in kakšna je razvitost tehnologije; 9. obstoj prostih (neizrabljenih) zmogljivosti; 10. ali obstajajo neformalne ali druge povezave med temi operaterji; 11. mehanizme, ki jih ti operaterji uporabijo pri povračilnih ukrepih; 12. podobne strukture stroškov; 13. obstoj cenovne konkurence. (6) Pri določanju pomembne tržne moči in uporabi meril iz četrtega in petega odstavka agencija ravna skladno z zakonodajo Evropske skupnosti in dosledno upošteva smernice Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence.