(nadaljevanje) skladnega regionalnega razvoja, pri čemer opozarja, da je za podravsko regijo predviden štirikrat večji obseg sredstev kot z Zakonom o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Predlagane vsebinske rešitve pa se bistveno ne razlikujejo. Predlagani zakon je po mnenju Zakonodajno-pravne službe ustavno sporen, zlasti z vidika uresničevanja ustavnih načel, pravne države in enakosti pred zakonom, saj gre za nesistemski pristop zakonskega urejanja regionalne razvojne politike. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na seji posebej opozorila, da so posamezne predlagane rešitve premalo določne, da bi bila za izvajanje zakona nujna njihova dopolnitev z amandmaji, ki pa v poslovniško določenem roku niso bili vloženi. V nadaljevanju seje je predstavnik predlagatelja pojasnil, da so v poslanski skupini SLS že pripravili amandmaje, ki bi bili obravnavani kot amandmaji odbora. Odbor je glede na to, da o predlogu zakona ni bila opravljena splošna razprava na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora, v nadaljevanju sej razpravlja o sklepu, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi je večina članov podprla mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, da bi bilo potrebno problematiko skladnejšega regionalnega razvoja posameznih regij, torej ne le podravske regije, ampak tudi kočevske, Bele krajine, Koroške in drugih, reševati s sistemskim in ne z interventnim zakonom. Po mnenju večine članov odbora Zgornje Podravje ni v bistveno drugačnem gospodarskem in finančnem položaju kot večina drugih območij Slovenije. V razpravi je bilo posebej opozorjeno tudi na vprašanje kje naj bi Vlada dobila potrebna razvojna sredstva v obsegu kot predlagan z zakonom. Na drugi strani pa so nekateri člani predlog zakona načeloma podprli z utemeljitvijo, da je bil podoben zakon sprejet že za Pomurje. Predlog zakona naj bi podprli tudi iz objektivnih razlogov, saj so v Pomurju po sprejetju interventnega zakona hitreje realizirali tisti projekti, ki so bili predvideni že v proračunu. Menili so, da takšni zakoni so potrebni predvsem zaradi tega, ker v Sloveniji nimamo vzpostavljenega drugega nivoja lokalne samouprave, torej pokrajin, ki bi lažje reševale razvojne probleme širših območij ter hitreje in učinkoviteje črpale tudi evropska kohezijska sredstva. Odbor je na podlagi razprave, mnenja Vlade in mnenja Zakonodajno-pravne službe ter dejstva, da predlagatelj ni vložil amandmajev k predlogu zakona na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe v poslovniško določenem roku sprejel sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo in ta sklep tudi sprejel.