Obe knjižici sta bili natisnjeni z gotskimi črkami in sta izšli v tisoč izvodih. Abecednik z malim katekizmom pred koncem 1550. leta in Katekizem v prozi in pesmih s Flavcijevo pridigo leta 1551. Da bi se izognil preganjanju, se je Trubar podpisal kot »rodoljub ilirski« (Philopatridus Illiyricus), tiskar pa z Jernej Škrjanec. Po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v Kemptnu ob tirolski meji. Tam je sodeloval s Petrom Pavlom Vergerijem, nekdanjim modruškim in koprskim škofom, sicer pa svetovalcem wittenberškega vojvode Krištofa. Tako mu je uspelo leta 1555 ponovno izdati Catechismus in Abecedarium, vendar tokrat v latinici, in Ta Evangeli Svetiga Matevža ter prevod Vergerijevega italijanskega dela Ena molitev tih kerščenikov (beguncev). Z Vergerijem sta se nato razšla in leta 1557 je Trubar izdal obsežno delo Ta pervi deil tiga Noviga testamenta. Vsebuje prevode evangelijev in dejanj apostolov ter dolg predgovor o naukih Lutrove vere s koledarjem (Ta slovenski koledar – prvi na Slovenskem) in Postilo, to je razlago nedeljskih ter prazničnih evangelijev. Pod zaščito barona Ivana Ungnada, bivšega štajerskega glavarja, ki je zdaj živel v Urachu blizu Tubingena, ter z dovoljenjem vojvode Krištofa je leta 1560 izšla knjiga Ta drugi deil tiga Noviga testamenta in Pavlovo pismo Rimljanom. Sredi poletja 1561 se je Trubar na povabilo deželnih stanov spet znašel v Ljubljani v funkciji superintendanta protestantske cerkve in uspel v vseh večjih krajih na Slovenskem postaviti protestantske pridigarje. Zanimivo je, da je sodeloval s svojimi predgovori tudi pri izdaji knjig, napisanih v glagolici in cirilici. Leta 1565 pa je izdal Cerkveno ordningo (1564), to je cerkveni red za slovensko Cerkev. Z njo je posegel v pristojnosti deželnega kneza in ta je knjigo zaplenil ter Trubarja izgnal. Potem je Trubar nekaj mesecev bival v Lauffnu ob Neckerju in se nato za stalno naselil v Derendingenu, kjer je bil župnik do smrti. Tu je leta 1566 izdal Ta celi psalter Davidov, novi Abecednik in nemško-slovenski Ta celi katehismus ter druge. Leta 1567 se je za kratek čas sicer vrnil na Slovensko in želel med turškimi ujetniki izvedeti čim več o vsebini Korana, duhovniško delo pa mu je bilo preprečeno. Leta 1574 je v Nemčiji izdal tretji ponatis pesmarice Ta celi katehismus … inu pejsni, naslednje leto pa končal svoje življenjsko literarno in versko