Poroka z istim možem. Na poznejšem srečanju z nekaterimi otroki s Petrička, ki jih je Črnej najprej poiskal s časopisnim oglasom, je prejel tudi nekaj fotografij. Na eni, ki mu jo je poslal Günther Slammer iz Avstralije, je v družbi otrok Črna vdova z dolgimi črnimi lasmi. Prav na tej sliki je Črnej prepoznal Cveto Kuzmin, ki jo je sicer starost precej spremenila, vendar so osnovne značilnosti obraza ostale enake. S fotografijo se navsezadnje ujema opis v Ottovi knjigi Ukradeno otroštvo. Na hrbtni strani je žig znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana. O mojstrovi navzočnosti na Petričku pričajo njegov slamnati klobuk, suknjič, položen čez stol, in etui za očala, vidni na robu fotografije. Prav zato je Črnej obiskal fotografovo hčer, 85-letno Božo Pelikan, ki je potrdila očetove osebne predmete. Tako klobuk kot suknjič, ki še vedno visi v stari omari, nam je ob našem obisku tudi pokazala: »Ne spomnim se, da bi tati kdaj govoril o otrocih s Petrička, čeprav vem, da je moral marsikaj slikati.« S povečevalnim steklom je pogledala še fotografijo, na kateri je Črna vdova, vendar v njej ni prepoznala Cvetke Kuzmin, ki jo je sicer že srečala: »V hiši, ki jo je Leskošek (revolucionar Franc Leskošek Luka, op. p.) prejel v dar in pozneje prodal, sta živela Kuzminova. Njegova mama je bila iz družine Žabkar, oče pa ruski emigrant, ki je veliko pil, mojemu tatiju pa je vodil knjige. Kuzmina sem obiskala le enkrat skupaj z rusko prijateljico. Njegova podjetna žena Cveta, ki je bila inženirka agronomije, je imela črne lase ter temno polt. V mesto ni zahajala, rada ga je cukala, potem pa je začel piti še on.« Sicer pa Cvetka med Celjani še zdaleč ni bila neznana, saj so mnogi vedeli povedati, da je bila najprej poročena z dipl. inž. Razpotnikom iz Rogaške Slatine. V celjski Cinkarni je leta 1972 vodil zemeljska dela pri gradji druge zemeljske pregrade za mokre cinkarniške odpadke na Teharjah. Po Črnejevih navedbah je takrat poskrbel, da so dve veliki grobišči z otroškimi kostmi vred ter vsa druga s pobočja bližnjega gozda zravnali z buldožerjem in prekrili z odpadki. Pozneje sta se ločila, vendar sta se po pripovedovanju Bože Pelikan še enkrat poročila: »Njena druga poroka z istim človekom je seveda vzbudila pozornost, mnogi so govorili o njej. Takrat sta prišla v naš atelje in slikala sem ju skupaj s poročnima pričama. Cveta je bila takšna, kako naj rečem, ’rasig’ ženska, črnolasa, takoj mi je padla v oči. Bila je zelo fejst, imela je zelene oči.«