Nenadni odhod Liljane od doma nas je vse presenetil. Obrnili smo se celo na policijo za pomoč pri iskanju pogrešane osebe, saj se ni odzivala na telefonske klice. Ko smo končno izvedeli, da prodaja skupno premoženje (jadrnico), da jo ne zanima ne družina, ne zaposleni v gostilni, ki so ostali brez plač in regresa, dolgovi pri dobaviteljih in še bi lahko našteval, smo razmišljali tudi o možnosti odvzema poslovne pristojnosti, ki pa smo jo kasneje preklicali. Za to potezo smo se odločili po sili razmer, ki so nastale po poslovanju v gostilni in ob nerazumevanju dejstva, da je vse zapustila brez občutka odgovornosti. To pa še zdaleč ne pomeni, kar mediji velikokrat omenjate, da smo jo želeli razglasiti za neprištevno in »strpati« v psihiatrično bolnico, ampak smo jo poskušali razbremeniti delovnih obveznosti, ki jim v tistem času očitno ni bila kos.