Potujem z večinoma slovenskimi turisti, sezona se je začela s prvim čarterskim letom pred tednom dni. Tako v turistični agenciji kot pri letalskem prevozniku so nam ljubeznivo šli na roke - pri spreminjanju ekipe, terminov, pri količini raziskovalne prtljage. V Antalyi počakam na prevoz, končno pride Jusuf, arheolog iz lokalnega muzeja, vskočil je namesto očeta, ki mu je prav tako ime Jusuf in je taksist. Sto dvajset kilometrov do Aglasuna ob polnem mesecu, sanjske podobe bežeče krajine. V hiši, ki jo je za potrebe projekta Sagalassos postavila univerza v Leuvenu, me pričaka Brane. Polnoč je, vsi ostali že spijo. Pokaže mi prve rezultate, pogovarjava se o ekipi, najdišču, načrtu dela, pa o Ljubljani. Je poln energije - in dobro je tako: tu lahko neposredno pred svetovno strokovno javnostjo pokaže, iz kakšnega testa je. Belgijska arheogeofizikalna ekipa je pred časom poskusila in dvignila roke. Branetovi rezultati za zdaj obetajo ...