Koncept TPM je dejansko management vzdrževanja, ki postavlja v ospredje zanesljivost in ekonomsko učinkovitost delovanja opreme in procesov. Cilj je maksimirati splošno učinkovitost opreme z minimiziranjem reakcijskih časov, maksimiranje hitrosti ter minimiziranje izmeta in popravil TPM je v interni literaturi (npr. v poslovnem poročilu Toyote za leto 2001) imenovan tudi digitalni vzdrževalni inženiring (DME digital maintenance engineering), kjer gre dejansko za računalniški program, ki na način, ki je enostaven za spremljanje z obilico prikazov, prenaša Toyotina znanja o vzdrževanju opreme in kakovosti izdelkov na delavce, ki na ta način sprejemajo in delijo te veščine za dosego čim višjih standardov. Za japonsko Toyoto je sicer znano, da ima dobro razvit sistem prenosa znanja in veščin tudi na dobavitelje, ki s tem izboljšujejo prej naštete proizvodne prioritete. Verjetno je to tudi razlog, da je imela Toyota v obdobju 1990-2000 kar 40% manj težav na 100 vozil od ameriških konkurentov. Toyota torej svojo konkurenčno prednost med ostalim gradi na procesu delitve znanja z mrežo svojih dobaviteljev. »Ne skrbi nas, da se bo naše znanje odteklo h konkurentom. Nekaj se ga res bo. Toda ko se bo to zgodilo, bomo mi že nekje drugje, saj smo gibljiva tarča« (Dyer in Hatch 2004).