Ugotavlja tudi, da je za slovenske mladostnike, v primerjavi z drugimi, značilna visoka stopnja samomorilnosti. Najmlajši, ki si je vzel življenje, je bil star zgolj devet let. Med mladostniki, starimi do 19 let, si jih na leto okoli dvajset tako tragično vzame življenje. Skrb vzbuja dejstvo, da vzroki, ki jih pri tem navajajo, niso več nesrečne ljubezni in druge posamezne stike, kot je bilo včasih. "Umirajo zato, ker so stisnjeni v kot. Ne razume jih družina in ne razume jih šola. Enostavno ne najdejo rešitve." Tudi drugi kazalci stanja zbujajo skrb. 40 odstotkov slovenskih deklet in 23 odstotkov fantov kaže klinične znake depresije, je pokazala raziskava med slovenskimi srednješolci profesorice Tomorijeve. Ko torej ugotavljamo, da so slovenska dekleta in fantje videti zdravi, s tem vtisom ne moremo biti pomirjeni. Mladi imajo drugačne težave kot starejši, predvsem duševne in socialne, in manj fizične. Številne posledice nezdravega življenjskega sloga danes, bodo vidne šele v odrasli dobi. Že zdaj pa lahko ugotavljamo, da se med slovensko mladino povečuje število težav s hrbtenico, da se slabša ostrina vida, zlasti med dekleti, in da je vse več tudi motenj hranjenja. Po merilih iz tuje literature od petine do tretjine mladostnikov zapade v težave, ko bi potrebovali tudi strokovno pomoč psihiatrov ali psihologov. Sistem pediatrov in šolskih zdravnikov, ki je sicer v Sloveniji dobro razvit in morda pomeni enega uspešnejših načinov skrbi za zdravje otrok in mladostnikov, v tem primeru ne zadošča. Starši, kot opaža Brcarjeva, tudi ne čutijo potrebe po iskanju pomoči, dokler ne gre nekaj resno narobe. Poiščejo jo lahko v nekaterih ustanovah, na primer v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, centrih za socialno delo, pri svetovalcih v šolah, zasebnih svetovalnih službah. Nekoliko bolj je v zadnjem času razvit sektor nevladnih organizacij in društev, posebej če težave niso prehude in gre predvsem za nihanja v vedenju mladih.