Pri navedenem stališču Informacijski pooblaščenec v celoti vztraja. Sodišče mora v kazenskem postopku na podlagi prvega odstavka 17. člena ZKP po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Ta dolžnost sodišča je povzdignjena na raven temeljnega načela našega kazenskega procesnega prava in postopka (v teoriji se to načelo imenuje načelo iskanja materialne resnice), zato mora iti interpretacija celotnega sistema kazenskega postopka v tej smeri, da se sodišču omogoči doseganje v navedenem členu zahtevanega standarda. Glavna obravnava je zadnja faza kazenskega postopka pred izdajo sodbe. Na podlagi 329. člena ZKP dokazovanje na glavni obravnavi obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, stranke in oškodovanec pa smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi (pri čemer sme sodišče odločiti, da se izvedejo tudi dokazi, ki niso bili predlagani ali jih je predlagatelj umaknil). Iz te določbe smiselno izhaja pooblastilo razpravnega sodišča, da za dokazne namene v fazi glavne obravnave priskrbi tudi dokaze, zajete v 149.b členu, vendar ne po postopku, določenem v tem členu, pač pa po postopku, ki izhaja iz 143. člena ZKP. Zahtevani podatki v konkretnem primeru namreč niso (več) potrebni za odkritje kaznivega dejanja ali storilca (na to se nanaša 149.b člen ZKP), ampak kot dokaz v fazi postopka, v kateri sta kaznivo dejanje in domnevni storilec že znana. V tej fazi postopka mora skladno s prvim odstavkom 143. člena ZKP upravljavec osebnih podatkov sodišču na zahtevo brezplačno posredovati podatke iz zbirke osebnih podatkov tudi brez osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če sodišče navede, da podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; dalje ZVOP-1) osebni podatek v 1. točki 6. člena opredeljuje kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, zbirka osebnih podatkov pa je po določbi 5. točke istega člena vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov pa je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Ni torej dvoma, da izpis klicev za določeno telefonsko številko pomeni pridobivanje osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov, zato ga razpravno sodišče lahko zahteva na podlagi 143. člena ZKP.