prirezanih bambusovih cevi, povezanih v instrument, kot ga razumemo mi, ne predstavlja glasbila tistemu, ki ga drži v rokah in iz njega izvablja čarobne zvoke, glasbo planin. Predstavlja mu stik z, stik s kom, ne z osebo ampak z mitom. Mitom, ki so mu ga opevali predniki in ga učili kako naj usmerja ustnice in skozi njih diha življensko sporočilo. Ko je začel uporabljati dedov stik, zvok na začetku še ni bil pravi. Ko pa je v njega dodal svojo energijo in dedovo misel, je zvok postal nebeški, šele takrat je bil stik z naravo pristen. Stik je danes instrument in je naprodaj, samo zvok ni tak, kot je bil nekoč. Ta pa ni naprodaj. Vanj je potrebno vložiti sebe, trud in korenine.