Kot psihokirurgijo so poimenovali kirurško odstranitev dela možganov pri bolnikih s hudimi psihiatričnimi boleznimi. Večinoma je šlo za frontalno lobotomijo, pri kateri so izrezali sprednji reženj možganov, ki je bil odgovoren za nastanek simptomov agresije in nekontroliranega vedenja. Psihokirurgija je dosegla svoj zenit v začetku prejšnjega stoletja, ko ni bilo na voljo drugih oblik zdravljenja. »To je bila takrat verjetno edina možnost, da je bolnik sploh lahko preživel,« meni dr. Urban Groleger, psihiater s psihiatrične klinike v Ljubljani. Že pol stoletja psihokirurgije nikjer na svetu ne izvajajo več, v Sloveniji pa je tudi nikoli nismo. Tudi ob največjem razmahu te metode pa lobotomije niso izvajali psihiatri, ampak nevrokirurgi. »Moderna nevrokirurgija ne sodeluje s psihiatri, temveč s psihologi, a ne v smislu psihokirurgije, temveč pri odstranitvi velikega tumorja iz možganov na primer. Psiholog lahko med operacijo izvaja določena testiranja, zato da nevrokirurg ve, kolikšen del možganov lahko odstrani, v katero smer sme zarezati,« pojasnjuje Groleger današnje kirurško poseganje v možgane.