Njegov Der Freischütz (Čarostrelec, 1821) je singspiel – opera z govorjenimi dialogi. Dogajanje se odvija v nemški pokrajini. Besedilo je napisano po stari pripovedki. Glasba v operi je povezana z mračnimi silami: satanom, peklom in usodo (tak je magični, fantastični prizor v Volčji globeli). Weber je v glasbi pokazal svojo izjemnost. Združil je neapeljske vzore, francosko romanco in stare siengspiele. Že od prvega takta uverture pa zaznamo nov, svež način oblikovanja. Uporabljal je pesemsko melodiko in ljudske tone ter uvedel spominske motive. Obogatil je instrumentalno barvno paleto. Zvok rogov ponazarja nemški gozd. S Čarostrelcem je Weber dokončno utrl pot nemški operni umetnosti, ki je do takrat bila pod vplivom prevladujoče italijanske operne šole. Euryanthe (Eurianta, 1823) je drugo veliko delo, ki je v glasbeno-dramskem smislu Webrova največja mojstrovina. V njej ni več govorjenih dialogov. Tudi to delo vsebinsko temelji na borbi med dobrim in zlim. Najboljša je glasbena karakterizacija črnih oseb. S psihološkim orisom je vplival na Wagnerja. Uvertura spada med najboljše Webrove stvaritve. Opera je dosegla največji uspeh v Berlinu, danes pa jo zaradi slabega libreta izvajajo le ob jubilejih. Že Weber sam je libreto marsikje spreminjal, vendar mu ga ni uspelo popolnoma predelati. Enako se mu je zgodilo z opero Oberon (1826), le da je tu položaj še slabši. Nastala je po starofrancoski srednjeveški legendi. V uverturi se srečamo z elementi fantastike in resničnosti, junaštva, komičnosti in liričnosti. Skladatelju je z izvrstno orkestracijo uspelo pričarati vzhodnjaško barvitost in pravljični vilinski svet. Weber je bil tudi eden najvplivnejših pianistov svojega časa z izdelanim smislom za eleganco, z briljantnostjo in virtuoznostjo, kar je kvaliteta njegovih klavirskih del: vrsta tem z variacijami, štiri klavirske sonate, dva koncerta za klavir in orkester, več plesov za klavir, med njimi popularni Rondo v Des-duru, znan kot Povabilo na ples. Ostala dela po kvaliteti zaostajajo za klavirskimi skladbami, vendar je obogatil koncertno literaturo z deli, kot so koncerti za klarinet, rog, fagot, flavto.