Dvaindvajsetega aprila 1985 se je v Buenos Airesu začel proces proti devetim generalom in admiralom, ki so bili člani treh vojaških hunt. Vojaško sodišče jih je oprostilo krivde, zato se je proces nadaljeval pred civilnim sodiščem. Še nikoli se ni v Latinski Ameriki zgodilo, da bi se člani hunte pred sodiščem zagovarjali zaradi kršitve človekovih pravic. Obtožene je zastopala skupina odvetnikov in dokazovala, da so Argentino v tistem času ogrožali teroristi in da je bilo treba za borbo proti njim včasih uporabljati tudi »neobičajna« sredstva. Obtožnica je morala dokazati, da so bili člani hunte neposredno odgovorni za aretacije in izginotje velikega števila oseb. Za to pa bi morali obtoženi dati podpisane dokaze, vendar teh ni bilo ali pa so bili že zdavnaj uničeni. Pred sodiščem se je zvrstilo več kot 800 prič, preživelih zapornikov in sorodnikov izginulih. Med pričami je bil tudi Clyde Snow, Američan, ki je opravil ekshumacijo treh okostij na pokopališču Mar de Plate. Njegova nenavadna metoda identifikacije bi utegnila koristiti tožilski strani. Snow je bil tisti dan že dvanajsta priča. Po uvodnih pojasnilih je z diaposnetki predstavil svoje delo, ki ga je opravil na pokopališču Mar de Plate. Pri moškem okostju je dokazal, da je bila oseba ustreljena v hrbet. Pri ženskem okostju je opozoril, da je bila žrtev ustreljena v glavo, saj so poleg lobanje našli sedem krogel, izstreljenih iz orožja, ki ga je v Argentini uporabljala le policija in vojska. Nato je opisal še tretje okostje. Tu so našli v predelu medenice znake, ki so kazali na to, da je dekle malo pred smrtjo rodilo. Na projekcijskem platnu se je nato pojavila fotografija Liliane Pereyra. Bledi obraz so obrobljali temno rjavi lasje, smehljala se je in z otožnimi očmi sanjavo zrla v daljavo. V sodni dvorani je zavladala tišina,slišal se je le jok nesrečne matere, Coche Pereyre.