Kalaši še dandanes niso našli svojega miru. Oblegani od muslimanov in bogatih turistov poskušajo živeti in nadaljevati svojo tradicijo in rod. Muslimani jih imajo za nekaj manjvrednega, turisti za prvovrstno atrakcijo. Kot že rečeno, Kalaši niso ravno ljubitelji pakistanskih muslimanov. Njihov boj proti nasilnemu islamu je miren in dostojanstven. Poskušajo biti samozadostni in življenjsko toliko neodvisni od pakistanske države in njenih prebivalcev, kot se le da. Biti življenjsko neodvisen v teh krajih je izredno težko. Problemov s pitno vodo na srečo nimajo. Neposredno iz gora namreč v zadostnih količinah izvira kristalno čista pitna voda. Problem je prehrana, zato morajo moški Kalaši hoditi po opravkih in nekonkurenčno trgovati s Pakistanci v bližnjem mestu Čitral. Dostikrat se zgodi, da zaradi podcenjevalnega odnosa muslimanskih trgovcev do kalaškega blaga Kalaši domov odhajajo praznih rok, a s ponosno dvignjenimi glavami. Kalaški jedilniki so po kvantitetiti in tudi kvaliteti izredno skromni. Najpogostejša jed je nedvomno dahl (izg. dal), leča s karijem. Tudi kuhan riž in fižol ter kuhana zelenjava so stalni predstavniki kalaškega krožnika. Hrano si obogatijo s čapati, nekvašenim kruhom, včasih s slastnimi omletami, a vse skupaj pridno zalivajo s pravim čajem. To slednje, čapati in čaj, sestavlja tradicionalni del kalaškega zajtrka. Čeprav Kalaši jedo z rokami, razvajenemu turistu radi ponudijo jedilni pribor. Kalaši niso vegetarijanci. Zaradi pomanjkanja hrane je meso redkost in si ga privoščijo le v času praznovanj in obredov. Tujcu s ponosom na obrazu ponudijo ovčji sir in lasi. Jed iz kozjega mleka pripravljajo v posebnih mehovih, najverjetneje ovčjih ali kozjih želodcih, v katerih fermentira. Lasi ima okus po našem jogurtu. Posebnost kalaških prebivalcev je njihovo doma predelano vino. Prej kislica kakor vino je zmes fermentiranega grozdja, jabolk in murv. Je polno usedlin in ekstremno kislega okusa. Vino Kalašem popestri življenje in je sestavni del njihove tradicije. Posebno veliko vina se stoči pri obredih in praznovanjih. Zato so te zabave prej živahne kakor pa dolgočasne. Kalaši so izredno skrbni in marljivi kmetovalci. Doline so ozke in teren je strm. Zemlja je slabo rodovitna in neprimerna za poljedeljstvo. Vsaka ped zemlje je zato skrbno obdelana. Koruza je gotovo najbolj razširjena poljščina. Čeprav moram priznati, da sam nisem opazil, da bi bili Kalaši kakšni posebni jedoljubci koruznih jedi. Svežega sadja in sveže zelenjave ne jedo. Posušene marelice, murve, jabolka, grozdje, paradižnik ter orehe skrbno spravijo za dolgo prihajajočo zimo. Zanimivo je videti, kako se pridelek kar sam od sebe suši. Streha ene hiše služi kot terasa ali veranda drugi hiši. Od dimnika preluknjane strehe terasastih hiš predstavljajo prostor za domača opravila, torej tudi za sušenje pridelka. Bolj ko je hiša topla, hitreje se pridelek suši.