Obiskovalec, ki bi se te dni zadrževal v bližini ruševin mosta, niti ne bi zaznal posebnega dogajanja, saj naj bi se glavna dela šele začela. Najprej bodo postavili ogrodje za obnovo tistega dela, ki moli nad vodo. Po načrtu naj bi kamnite bloke, ki jih je granatiranje teže poškodovalo, zamenjali, tiste, ki imajo le nekaj prask, pa obnovili. Obnovo stražarskih stolpičev so zaupali dubrovniškemu specializiranemu podjetju Omega Engineering. Vodja mostarskega gradbišča dr. Željko Perković je pojasnil nekaj podrobnosti o dosedanjem raziskovalnem delu. »Da bi nalogo opravili, kot zahteva znanost, so pri Omegi kopali šest metrov v globino pri temeljih stolpov tako zaradi geodetskih kot arheoloških potreb. V mestnem dubrovniškem arhivu hranijo tudi dokumente, ki pričajo, da je nekdaj oba bregova Neretve povezal leseni most, ki je visel približno šest metrov pod poznejšim kamnitim. Zgradil ga je plemič Stjepan Kosača, da bi povezal posestvi na bregovih. Most je v takšni obliki deloval približno sto let, vendar pa za pešče in karavane ni bil najprimernejši. S prihodom Turkov in razcvetom trgovine so se odločili zgraditi kamniti most. Hajrudin naj bi ga gradil pet ali šest let, dela pa so se končala leta 1566,« pravi Perković. Pri odkopavanju temeljev so odkrili ostanke starega lesenega mostu, beneške srebrnike, keramično posodje, čelade in druge zanimive predmete. Našli so tudi podzemni prostor, dolg približno sedem metrov, pripoveduje Perković. »Predlagamo, da bi ta prostor spremenili v muzej treh mostarskih mostov, v katerem bi bili razstavljeni predmeti iz zgodovine gradnje te znamenitosti. V pod- ali nadzemnem delu muzeja bi bile razstavljene kamnite grmade, ostanki starega mostu, ki so leta ležali v vodi in jih zato nismo več mogli uporabiti pri obnovi.«