Embargo na uvoz orožja je sprejel Varnostni svet OZN v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine OZN, zato bi bila njegova odprava mogoča samo, če bi zanjo glasovala večina nestalnih in stalnih članic Varnostnega sveta, pri čemer niti ena od stalnih članic ne bi smela glasovati proti predlogu za odpravo embarga na uvoz orožja za Slovenijo. Slovenska diplomacija bi zato morala poskusiti odpravo embarga na uvoz orožja za Slovenijo najprej predstaviti kot »proceduralno vprašanje« in to vprašanje z večino glasov nestalnih ali stalnih članic Varnostnega sveta (torej tudi brez glasov stalnih članic) kot dodatno točko dnevnega reda najprej uvrstiti na eno od prihodnjih zasedanj Varnostnega sveta. To ni nemogoče, saj je tudi Avstrija kot predsedujoča VS naše sprejetje v OZN »organizirala« na podoben način, ko je odpadla neka točka dnevnega reda. Če bi to uspelo, bi morali hkrati prepričati še stalne članice VS OZN (ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, Kitajsko), da podprejo našo pobudo. Argumenta za to sta seveda lahko zgolj dejstvi, da Slovenija ni vpletena v spopade na Balkanu in da bi krepitev njene obrambne sposobnosti tudi v bodoče samo preprečevala nestabilnost v tem delu sveta. Tudi če to ne bi uspelo, bi Slovenija še zmeraj lahko vztrajala vsaj pri dovoljenju, da še naprej uvaža strelivo, ki ga zaradi pomanjkanja nujno potrebuje za usposabljanje svojih enot. Če so leta 1982 ZDA lahko vsaj delno odpravile embargo za izvoz orožja v Južnoafriško republiko in tej državi dovolile nakup blaga z njene liste streliva, (Munition List), bi takšen ukrep Varnostni svet verjetno res lahko sprejel tudi za Slovenijo. Da pa bi bila takšna odločitev sprejeta, bi bilo treba prej o njeni pravilnosti diplomatsko prepričati predstavnike nestalnih članic VS, ki letos sedijo v tem organu; predvsem Japonsko (ki je trenutno predsedujoča VS) pa tudi Madžarsko, Maroko in diplomate Zelenortskih otokov.