Kar zadeva časovni okvir, bosta v nizozemskem predsedniškem mandatu povezani predvsem dve od treh glavni nalog: zaključek medvladne konference in odločitve glede institucionalnih sprememb EU, ki naj bi jih ustoličil amsterdamski vrh Unije junija letos, in drugič, vozni red, po katerem bodo nove članice vstopale v integracijo, kar je tema, ki posebej zanima Slovenijo. Medtem ko bo čakala na dogovore z medvladne konference, bo Evropska komisija pregledovala kakih štirideset tisoč strani, kolikor jih obsegajo odgovori kandidatk za redno članstvo na bruseljska vprašanja (gre za razvpite vprašalnike, na katere so kandidatke morale odgovoriti in jih poslati Komisiji do konca julija 1996). Mnenje Komisije o tem, koliko je katera od kandidatk dejansko pripravljena za vključitev v zahtevne procese v Uniji, naj bi bilo torej nared nekako sredi letošnjega leta, kar bo sicer že zunaj nizozemskega predsedovanja. Vendar bo Haag moral utreti Luksemburgu, ki je naslednji predsedujoči v EU, pot do daljnosežnih odločitev glede razširitve integracije; Bruselj naj bi o tem sredi 1997 objavil okvirni vozni red. Drugače povedano, glede na zaokrožitev medvladne konference o reviziji Maastrichta in glede na mnenje Komisije o pripravljenosti sedmih srednje- in vzhodnoevropskih kandidatk (Češka, Poljska, Madžarska, Slovenija, Bolgarija, Romunija, Slovaška) ter treh baltskih držav za redno članstvo v EU naj bi v Bruslju objavili "splošni dokument o razširitveni strategiji", kar dejansko pomeni, da bo takrat znano, kdo bo končno pripuščen v krog posvečenih in tudi kdaj.