Uradnih odzivov slovenske katoliške cerkve na sprejeto novelo še ni, kar je, spričo vloženega veta državnega sveta, tudi razumljivo. Spomladi so cerkveni predstavniki opozarjali, da se bo Cerkev v primeru, da bodo spremembe Zakona o denacionalizaciji prizadele tudi cerkveno premoženje, "po vsej verjetnosti obrnila na ustavno sodišče in tudi na pristojne mednarodne ustanove v Strasbourgu in Bruslju" (dr. Janez Gril, vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference in predsednik cerkvene podkomisije za gozdove). Tudi argumentacija cerkvene strani je znana že od spomladi. Cerkev ne namerava zanikati fevdalnega izvora dela svojega premoženja, ampak vztrajati na tem, da njegovo poreklo ne more biti razlog za različen režim vračanja premoženja - vsaj ko gre za Cerkev ne. Dr. Borut Košir, profesor cerkvenega prava in direktor Zavodov sv. Stanislava: "Cerkev je kontinuirana ustanova, ki obstoji že dva tisoč let in je nemogoče misliti, da bi del njenega premoženja ne bil fevdalnega izvora, ker Cerkev ni nikdar prenehala s svojim delovanjem. Delovala je v rimskih časih, v fevdalnih časih, delovala je v meščanski družbi in danes v moderni in postmoderni družbi. Premoženje, ki v Cerkvi služi svojemu namenu skozi vse te čase, pa enostavno obstoji in nekaj tega premoženja gotovo ima fevdalni izvor, ker drugače ne gre. Cerkev ni institucija, ki bi se rojevala in zamirala kot to delajo posamezne države."