Potem ko je Etnografski muzej zapustil prostore v gradu Goričane, je postopek denacionalizacije dolgo miroval, kajti državno pravobranilstvo je sprožilo upravni spor in zahteva oceno sedanje vrednosti gradu v primerjavi s tisto ob nacionalizaciji. Ljubljanska nadškofija je grad dobila v posest pred dobrimi desetimi dnevi in je do dokončne odločitve tudi njegov skrbnik. Po Grilovem mnenju za nove dejavnosti ne bo težav. »Glavna skrb cerkve je oznanjevanje vere v širokem smislu, ki vključuje tudi versko izobraževanje in duhovnost. Lakota po duhovnosti, ki presega vsakdanji direndaj, je v današnjih časih velika in na naši strani bomo naredili vse, da bomo omogočili srečanje z njo čim širšemu krogu ljudi.« Med počitnicami je veliko različne duhovne ponudbe v neprimernih prostorih. Tu Gril vidi možnost za centre, ki bi lahko nastali v podobnem ambientu, kot je grad Goričane. Obenem je prepričan, da bodo Goričane tudi v prihodnje odprte za kulturne potrebe lokalne skupnosti. Ta baročni dvorec ima za sabo kar nekaj »nezvestih« gospodarjev. Zgrajen v 17. stoletju je bil do nacionalizacije poletna rezidenca ljubljanskih škofov, leta 1964 so tam odprli Muzej neevropskih kultur, kot oddelek Etnografskega muzeja, obiskovalci pa so tja prihajali do leta 1988, ko se je zrušil strop in so ugotovili, da se stavba seseda.