Tik pred objavo podatkov o majski inflaciji so bili nekateri optimistični. Uroš Arzenšek iz Hypo Alpe-Adria Bank je napovedal 0,5-odstotno inflacijo, Matjaž Bernik iz Ilirike 0,4-odstotno, Nina Prešeren iz GZS pa je bila nekoliko previdnejša in je menila, da bo majska inflacija najmanj 0,6-odstotna. Zato je bil šok, ki je prišel iz vladnega statističnega urada, toliko večji majska inflacija je bila 0,9-odstotna. Od kod tolikšen optimizem omenjenih? Najbrž je posledica tega, da so nasedali vladi, ki je še do nedavnega trdila, da podražitve bencina ne bodo bistveno vplivale na inflacijo. Pa še kako so se zmotili! Dražji bencin je na inflacijo vplival s kar 0,4-odstotne točke in zdaj je povsem jasno, da ima nafta na inflacijo večji vpliv, kot bi upal priznati marsikateri od vladnih ekonomistov. Vendar kazanje s prstom na črno zlato, češ da je krivo za inflacijo, ni povsem upravičeno. Razmere na naftnem trgu že nekaj mesecev niso rožnate, saj se je nafta dražila že prej, Slovenijo pa je usekalo šele maja. Pa tudi vstop v EU nima nič pri tem. Zajec tiči v preprostem dejstvu, da je vlada minuli mesec potrošila vso zalogo, ki jo je imela pri zniževanju trošarin za bencin. Zdaj manevrskega prostora nima več. Vsaka podražitev nafte bo še bolj povečala inflacijo, saj ni pričakovati, da bosta največja slovenska naftna trgovca Petrol in Istrabenz zaigrala dobrodelni ustanovi in prodajala naftne derivate sebi v škodo. Hvala bogu, da sta vsaj za silo neodvisna od vpliva države, ki bi se morala zamisliti nad tem, da administrativni ukrepi pri omejevanju inflacije dolgoročno pač niso učinkoviti. To morata narediti trg in konkurenca, ki sta edino inflacijsko zdravilo, in to na področjih, kjer vlada dopušča monopole. Nafta je za vse države enako draga, ne samo za Slovenijo, ki se zdaj obnaša kot nekdanji jugooblastniki. Samo da zunanji sovražnik ni več emigracija, ampak države, ki črpajo nafto. 5