Manjšim občinam, ki so se izločile iz nekdanje skupne novomeške, pa se napovedujejo bralne težave. Knjižničarska dejavnost Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je ena tistih, ki so na seznamu zdajšnje novomeške občine kot skupne, za katere pa nove občine nočejo nič slišati, da bi jih podprle. Tako je vse breme za njihovo delovanje na plečih novomeške občine, čeprav storitve uporabljajo tudi občani novih. V Novem mestu so izračunali, da so tako v petih letih plačali že za okoli pol milijarde tolarjev sosedske pomoči novim občinam, ki se tudi na ta račun lahko kitijo z novimi (kilo)metri asfalta in druge infrastrukture. Pri tem imajo sicer blagoslov države, ki med ustanavljanjem novih občin teh problemov ni uredila, ampak jih je prepustila dobri volji terena. In lepo vas prosim, kateri župan bi pa veljal za dobrega, če bi pristal na plačevanje nekih ustanov brez zakonske zapovedi. Novemu mestu je takega obnašanja počasi dovolj in ker dogovarjanje ne napreduje, grozi s tožbami za denar in s prenehanjem opravljanja dejavnosti za druge. Vzorčno zapiranje pipice sosedske pomoči se je zgodilo v šentjernejski knjižnici, ki je ostala brez enega računalnika. Vendar se v Šentjerneju ne razburjajo preveč. Enega še imajo, njihove knjižničarke pa v Novem mestu tudi naj ne bi nič pogrešali. Morda bi bilo drugače, če bi kje v novih občinah kaj zgorelo, ker so se odrekle uslugam novomeških poklicnih gasilcev.