Kdo si upa odkrito govoriti o seksualnem turizmu? Študij o seksualnem turizmu je glede na razširjenost pojava relativno malo. Zanimivo je, da ga večinoma preučujejo ženske. Heidi Dahles podrobneje preučuje ženski seksualni turizem v Indoneziji. Njena raziskava s pomenljivim uvodom »Want banana Miss? Indonesia banana small but hot!« razkriva, da se ženski seksualni turizem uspešno trži zlasti v Skandinaviji, Indoneziji, ponudnici takih storitev, pa najbolj konkurirajo Gambija in Karibi. Christine Beddoe in Jody Hanson preučujeta najbolj pereče področje, pedofilski turizem v Avstraliji in jugovzhodni Aziji. V sociološki študiji so presunljivi podatki o razmahu te turistične zvrsti. (»Ko je bila stara dvanajst let, jo je mati prodala neki čajnici za 275 dolarjev. Za mater je to pomenilo nov televizor, za deklico pa začetek spolnega suženjstva. Turistom so jo ponujali za vsega 1,75 dolarja.«). Na drugi strani Joan Phillip raziskuje seksualni turizem v Bangkoku in pravi, da je tam to povsem legalizirana in visoko donosna podjetniška dejavnost. Avtorja Iverson in Dierking podrobneje preučujeta vlogo masažnih salonov v seksualnem turizmu, avtorja Kohm in Selwood pa tudi virtualni seksualni turizem. V Hongkongu strokovnjaki, ki preučujejo poslovni turizem, ugotavljajo, da narašča potreba po »sodobnih konkubinah«. V Novi Zelandiji, od koder je zelo veliko seksualnih turistov, pa zadnjih deset let redno spremljajo in javno beležijo rast povpraševanja po turističnih aranžmajih, ki prodajajo seksualna doživetja.