"Vsi smo zavarovani za smrt in invalidnost, a večjih poškodb ni varnost je na vrhuncu," je poudaril starejši Darko Lampe, ki se tudi smrtnih nesreč dirkačev z yugom ne spomni. Tukaj je še interfon za sporazumevanje s sovoznikom, saj se zaradi hrupa, ko sediš v avtu s čelado na glavi, ni mogoče sporazumevati drugače kakor po žicah, nameščenih v čeladi. "Sovoznik je najbolj na udaru, ker če je izkušen, gleda samo v zvezek in nič ven, zato ni pripravljen na trčenje," nadaljuje Darko Lampe. Za spoznavanje proge imata oba udeleženca dirke ponavadi na voljo en dan. Skupaj označita stopnje in smeri ovinkov: recimo desno dva, levo eno. Največ možnosti imata voznik in sovoznik na rallyju, saj ima proga več kilometrov in imata po nekaj napakah še vedno čas za popravke. Na gorskih tekmovanjih (recimo v Ilirski Bistrici), kjer je najpomembnejše priti gor, pa je lahko že ena napaka usodna. Obstaja še krožno dirkanje Logatec, to se šteje za najcenejše. V potni knjigi, kamor sovoznik zapisuje opazke, so za laika nerazumljive črke in številke. "Bože mili, če sovoznik zgreši vrstico! A če 'tipaš' sovoznika, je konec, raje takoj odnehaj. Odklopiti je treba nezaupanje! Miha Zupan (moj bratranec in sovoznik) menda že naredi kako napako, a ko padem v trans, poslušam samo njega," je dejal Boštjan. Meni, da zanimanje za sovozništvo prihaja večinoma od takih, ki enostavno ne znajo voziti: "Veliko je fantov, ki bi samo rit dali noter, nič pa ne bi naredili."