Ne bi vas želel strašiti s tako težkim naslovom. Vendar pa bi rad že na simbolni ravni poudaril, da se odgovornost kot etično delovanje lahko vzpostavi šele na podlagi striktnega sankcioniranja nepravilnosti, mahinacij ali še hujših dejanj. V prispevku bom govoril o menedžerskih mahinacijah v zadnjih letih v Sloveniji in o potrebnosti bolj učinkovite družbene regulacije, če si želimo njihove večje odgovornosti ter ustrezne etične zavesti in poslovne kulture. Toda brez tujih izkušenj ne bo šlo. Začnimo s primerom Enron. Do sredine leta 2001 je Enron z 22.000 zaposlenimi in 101 milijardo dolarjev prikazanih prihodkov slovel kot eno izmed največjih svetovnih podjetij s področja distribucije elektrike, plina, prodaje papirja in komunikacij. Revija Forbes pa ga je šest let zapored razglasila za »America's most innovative company«. No, izkazalo se je, da je bila takšna oznaka več kot upravičena, saj je večina prikazanih prihodkov podjetja temeljila na inovativnem prikazovanju prihodkov med povezanimi off-shore podjetji znotraj krovnega podjetja, bilance podjetja pa na kreativnih računovodskih metodah, ki so pričakovane bodoče dobičke iz že itak napihnjeno prikazanih poslov vštevale v tekoče prihodke. Balon je začel puščati avgusta 2001, do novembra istega leta pa se je povsem izpraznil, cena delnice je z 90 dolarjev padla na vsega 61 centov. Ob izgubah lastnikov so največjo škodo utrpeli zaposleni v podjetju, saj se je sesula rentna shema Enrona, v kateri so zaposleni varčevali za pokojnine in otroške štipendije.