Le dva tedna pozneje pa smo bili priča dirki za VN Velike Britanije na dirkališču v Silverstonu. Že dogajanje na treningih nam je postreglo s spektakularno nesrečo Masse, ki je pri tem povsem uničil svoj dirkalnik. Spomnimo, da je na tem dirkališču, vendar v drugem zavoju, leta 1999 imel težave tudi M. Schumacher, ki si je ob nesreči zlomil nogo in izgubil velik del tiste sezone. Na tej dirki pa smo videli suvereno zmago Lewisa Hamiltona, ki je sploh prvi Britanec po letu 1995, ki je uspel zmagati na domačih tleh. Start je že obetal končni razplet dirke, saj je Hamilton z odličnim startom prehitel Webbra in se prebil tik za najhitrejšim Heikkijem Kovalainenom. Težave že kmalu zatem, še v prvem krogu, so povzročile, da je Webber izgubil kontrolo nad vozilom in padel daleč po lestvici navzdol. Po smoli v prvem krogu nista prav nič zaostala David Coulthard in Sebastian Vettel, ki sta skoraj istočasno zletela s proge. Po slabem startu se je naprej prebil Fernando Alonso, ki je najprej prehitel Nelsinha Piqueta, pozneje pa še Nicka Heidfelda. Naslednja prelomnica na tekmi se je zgodila v četrtem krogu, ko je Hamilton s sijajnim prehitevanjem moštvenega kolega Heikkija prevzel vodstvo na dirki. Sledila je še dodatna smola Kovalainena, ko je v desetem krogu izgubil oblast nad vozilom in naredil pravo pirueto, kar ga je stalo druge pozicije, na katero se je prebil Kimi Räikkönen. V 19. krogu smo videli prve postanke v boksu. Prvi se je v bokse zapeljal Heikki, krog zatem sta sledila še vodilna McLarna, vendar se razmere na vrhu niso spremenile. V 22. krogu je največ pridobil Heidfeld, ki je uspel najprej prehiteti voznika Toyote, Tima Glocka, kmalu zatem pa še Fernanda Alonsa. Vzrok za nekoliko slabšo predstavo Alonsa je verjetno treba iskati v neustrezni izbiri pnevmatik v boksu. Medtem ko sta se borila Räikkönen in Kovalainen, je položaj odlično izkoristil Nick Heidfeld, ki je pri zaviranju omenjenega dvojca prehitel oba in se zavihtel na odlično drugo mesto. Sledil je 27. krog, v katerem smo poleg odlične vožnje Kubice videli pravo nevihto, ki je bistveno spremenila potek tekme. Spolzko cestišče ni prizaneslo Lewisu Hamiltonu, Robertu Kubici in Felipeju Massi, ki so kot za šalo zleteli s steze, vendar so se uspeli spretno vrniti nazaj. Naslednji krog pa je bil skoraj usoden za aktualnega svetovnega prvaka Kimija Räikkönena, ki ga je doletela ista usoda, a na srečo brez posledic. Manj sreče je imel do tedaj zelo hitri Kubica, ki se je zaletel z Nicom Rosbergom in pristal v peščenem delu ob stezi, od koder se ni več vrnil na dirko. Omeniti velja še preporod fenomenalnega Rubensa Barrichella, ki je prehitel ne najbolj razpoloženega Heidfelda, kar mu je kasneje po povratku iz boksa prineslo odlično tretje mesto. Ko smo že mislili, da smo videli vse, se je začel neusmiljen lov za Fernandom Alonsom. V poskusih prehitevanj in dohitevanj so bili nemočni tako Trulli kot Nakajima in Rosberg. Malo napakico Alonsa pri speljevanju iz zavoja pa je uspešno izkoristil Kimi, ki se je pozneje prebil celo na četrto mesto. Spretnost in velika koncentracija Alonsa sta bili na preizkušnji v 58. krogu, ko je moral kloniti pred spretnejšim Heikkijem, ki je s svojim Ferrarijem prehitel očitno počasnejši Renault. Ob koncu ponovimo, da je Hamilton demonstriral vso svoje razkošno znanje in talent ter se na velika vrata vrnil v boj za svetovnega prvaka in obenem razveselil mnogoštevilne svoje navijače, ki so bili lačni angleške zmage na domačih tleh še od davnega leta 1995. Tedaj jim je zmago prinesel Johnny Herbert.