Protein S-100B je kisel citoplazemski protein, značilen za centralni in periferni ţivčni sistem. Nahaja se v glialnih celicah centralnega in perifernega ţivčevja, predvsem v astrocitih in Schwannovih celicah. Uporabljamo ga na različnih področjih, in sicer kot tumorski označevalec in kot pokazatelj moţganskih poškodb. Zaradi strukturnih poškodb celic glije se protein S-100B izloča v zunajcelično matrico in cerebrospinalno tekočino ter nato v krvno obtok. Najprej je veljal za specifični moţganski označevalec, vendar so kasneje ugotovili, da se nahaja tudi v drugih tkivih. Protein določamo z imunokemijskimi metodami. V diplomski nalogi smo primerjali metodi ELISA in LIA, da bi ugotovili, katera je primernejša za določanje proteina S-100B v serumu. Analizirali smo 129 vzorcev seruma bolnikov, od katerih smo jih 50 vključili v študijo primerljivosti metod. Kri smo odvzeli 33 bolnikom, ki so imeli srednje hude in hude poškodbe glave. Rezultate smo statistično obdelali in ugotovili, da je srednja vrednost rezultatov, ki smo jih določili z metodo LIA 1,69 μg/L, standardna deviacija 2,91 in KV 173,37 %. Z metodo ELISA smo določili srednjo vrednost 0,33 μg/L, standardno deviacijo 0,60 in KV 181,82 %. Korelacijski koeficient je 0,543, kar pomeni, da metodi dajeta slabo primerljive rezultate. Z metodo LIA smo določili 88,0 % vzorcev, ki so vsebovali vrednost proteina S-100B nad referenčno vrednostjo (0,15 μg/L), z metodo ELISA pa smo določili 38,0 % vzorcev, ki so vsebovali vrednost proteina S-100B nad referenčno vrednostjo (0,124 μg/L). S testom linearnosti smo zagotovili, da je metoda LIA v redčitvenem območju linearna. S testom ponovljivosti pa smo dokazali, da je metoda natančna, ker koeficient variacije ne presega 6,4 %. Razmejitvene vrednosti za posamezno metodo nismo mogli določiti, ker nismo imeli podatkov o CT izvidih bolnikov. Ugotovili smo, da je metoda LIA diagnostično občutljivejša kot metoda ELISA, saj v večji meri detektira povišane vrednosti proteina S-100B. Ugotovili smo tudi, da je metoda ELISA zamudna, ker ni avtomatizirana, za njeno izvedbo pa potrebujemo posebno opremo. Zaradi ročnega dela je večja moţnost napak in nezanesljivih rezultatov. Metoda LIA je avtomatizirana, zato je manjša moţnost napak in hitra, saj je celoten postopek traja 30 minut. Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da je metoda LIA primernejša kot metoda ELISA za določanje proteina S-100B v serumu pri poškodbah glave.