(1875–1937) Maurice Ravel se je rodil v Ciboureju v Pirenejih, odraščal pa je v Parizu. Na pariškem konservatoriju je študiral klavir in kompozicijo, kjer je bil med drugim Fauréjev učenec. Živel je odmaknjeno življenje v svoji hiši v skromni vasici Monfor l'Amori in se posvečal komponiranju, občasno pa je nastopal kot pianist, korepetitor in dirigent. Od leta 1933 je trpel zaradi možganske bolezni, zaradi katere je leta 1937 v Parizu umrl. Ravela se skupaj z Debussyjem označuje kot glavnega predstavnika impresionizma, vendar je njegov glasbeni jezik bolj konvencionalen (njegova harmonija je tonalna, melodija je gibka, ritem in oblika sta jasna). Imel je sposobnost učinkovite sinteze različnih slogov, ki jih je na Maurice Ravel svojstven način in prepoznavno spajal. Tako se v njegovi glasbi med drugim prepletajo elementi impresionizma in neoklasicizma z značilnostmi španske glasbe, jazza in glasbe francoskih čembalistov 18. stoletja. Znan je bil tudi kot odličen mojster instrumentacije (orkestriral je na primer Slike z razstave Modesta Musorgskega). Pisal je glasbo za klavir: Pavana za umrlo infantinjo, Vodne igre, Sonatina, Habanera (za dva klavirja), Zrcala, Nočne prikazni, Couperinov nagrobnik, Moja mati gos; komorno glasbo: klavirski trio, godalni kvartet, Introduction et allegro (septet za harfo, godalni kvartet, flavto in klarinet), Sonata za violino in klavir, Sonata za violončelo in klavir, Tzigane (za violino in klavir, tudi orkestralna verzija); glasbo za orkester: Koncert za klavir in orkester v G-duru, Koncert za klavir in orkester v D-duru za levo roko (za avstrijskega pianista, ki je med vojno izgubil desno roko), Bolero, Šeherezada, Španska rapsodija, La valse, Dafne in Hloe, opere: Španska ura, Čarovna beseda. Boléro (1928) je Ravelovo najbolj znano in popularno delo. Gre za balet brez predpisanega dogajanja, pogosto se izvaja z eno plesalko, ki se ji postopoma priključujejo drugi plesalci, ki plešejo vedno bolj virtuozno. Na prvi izvedbi je nastopila znana ruska plesalka Ida Rubinstein. Delo se velikokrat izvaja tudi na koncertnem odru. Nenavadna zasnova skladbe je sestavljena iz treh elementov, ki se od začetka do konca nenehno ponavljajo: