dor je obiskal Padovo in stopil na stran šibkejših, prebaziliko sv. Antona, je sre- ganjanih. Pod svojo obleko je di križnega hodnika so- nosil hrano revežem, Judom je sednjega samostana verjetno vi- pomagal najti svobodo v Švici, del orjaško magnolijo, ki so jo pomoč in zavetje je nudil zavezzasadili leta 1810. Ko bi to bohot- niškim jetnikom in slovenskim no drevo moglo govoriti, bi go- ter hrvaškim beguncem, ki so jih tovo imelo marsikaj povedati o Nemci imeli za komuniste. Okjunaku naše polpretekle zgodo- rog sebe je zbral vrsto sodelavcev vine, ki je v veliki skromnosti ži- in organiziral pravo mrežo dovel v njeni senci, nato skrivnost- brotnikov, s pomočjo katerih je no izginil in umrl v tišini; v taki rešil življenje stotinam ljudi. Zatišini, ki je je zmožen samo naj- vedal se je nevarnosti, in vendar pogumnejši junak. je bila njegova gorečnost močGovorimo o Niccoloju Corteseju, ki se je rodil 7. marca 1907 na Cresu, bil živahen fantič, ki je ljubil rojstne kraje in morje ter je rad zahajal v cerkev sv. Frančiška, kjer je že od mladih nog prijateljeval s patri minoriti. Trinajstleten je stopil v noviciat v kraju Camposampiero (PD), leta 1923 oblekel redovniško oblačilo in si nadel ime Placido. Sledil je študij humanističnih predmetov in teologije v Rimu, kjer so ga prevzeli liki prvih mučencev. Po mašniškem posvečenju leta 1930 je najprej služil v padovski baziliki, nato v neki milanski župniji, dokler ga niso leta 1937 Foto DPD spet priklicali v Padovo, da bi vo- nejša od strahu. V nedeljo, 8. okdil založniško dejavnost Messag- tobra 1944, sta ga dva esesovska gero di sant'Antonio. Istoimen- agenta zvabila iz samostana in ska revija se je pod njegovim prisilila stopiti v črn avtomobil, vodstvom močno razvila, saj je nakar je izginil. Šele 50 let kanjena naklada zrasla od tristo do sneje se je izvedelo, da so ga osemsto tisoč izvodov. Plavolasi Nemci odpeljali v Trst, ga v geFrančiškov sin krhke postave in stapovskem bunkerju na Oberkrotkega značaja je maševal v ba- dankovem trgu nečloveško ziliki in z zavzetostjo opravljal mučili in umorili. Zadnja podela usmiljenja. Med vojno so staja: Rižarna. Med svojim križemu zaupali nalogo skrbeti za Ju- vim potom ni izustil niti ene bede in slovenske ter hrvaške be- sedice, ki bi izdala sodelavce. Vso gunce, internirane v koncentra- odgovornost je vzel nase, neprecijskem taborišču v kraju Chie- nehoma molil in molčal. sanuova v predmestju Padove. Pogum molka je naslov Jeseni 1944 je tudi v Venetu vla- zgoščenke, ki v italijanščini, andala velika zmeda. P. Placido ni gleščini, slovenščini in hrvaščimogel ostati nevtralen, ampak je ni pripoveduje zgodbo tega neu-