Zanimive so tudi velike železnine, v katerih je mogoče kupiti skoraj vse, kar potrebuješ. Toda če hočeš kaj vprašati in se posvetovati, da bi ugotovil, ali je to, kar kupuješ, res tisto, kar bo zadovoljilo tvoje potrebe, nikakor ne moreš najti prave osebe, ki je zadolžena za ta oddelek. In če koga najdeš, ti da vedeti, da si idiot, ker ne veš tega, o čemer sprašuješ. Ostanke socialističnih navad najdeš še marsikje drugje, na primer v pohištvenih trgovinah, kjer so cene, predstavitev punudbe, izdelki in postrežba neustrezni, enaki in na ravni izpred dvajsetih let. Novi trgovski centri, ki so jih odprla tovrstna velika podjetja v Ljubljani, so z videzom in s proizvodi še v socialističnem duhu. Njihovi tuji tekmeci so bolj uspešni ne le zaradi tega, ker prodajajo boljše blago, če govorimo o kakovosti, temveč tudi zato, ker prodajajo bolj funkcionalne izdelke s stališča uporabe in sodobnega oblikovanja. Nedavno sem hotel kupiti posteljo v eni od domačih, nekoč zvenečih trgovin... Najprej sem se moral potruditi, da me je kdo sploh postregel. Ko sem že izbral in plačal posteljo, sem ogorčen ugotovil, da so mi prodali le zunanje ogrodje brez bistvenega dela dna za ležišče. Ko sem prodajalcu dopovedoval, da nisem kupil postelje zato, da bi spal na tleh, obdan s posteljnim ogrodjem, mi je svetoval, naj poskusim na sosednji žagi dobiti to, kar manjka pravkar kupljeni postelji, saj bi mi tam lahko odrezali kakšno ploščo iz iverke po meri...