Potem je zmedeno, z neštetimi ovinki začel razlagati, kaj se je zgodilo. Četudi je bilo zapleteno, smo počasi le razumeli, kaj hoče povedati. Pater je trdil, da so pred cerkvijo, pri kipu svetega Janeza Nepomuka, pri Društvu Petőfi in Društvu kmetovalec, pa tudi pred kulturnim domom »nastale« sence brez gospodarjev. Na okenske police, ograjo iz desk, na pobeljeni ali peščeni zid in na kipe se projicirajo liki, silhuete človeških teles. Toda pred njimi ni teles, ki bi zakrivala sonce. Senca je tam, ni pa tistega, kar senco meče. Enostavno so brez gospodarjev. Množica je velika, ljudje si ogledujejo številne konture. In najbolj zanimivo je, da so se sence brez gospodarjev, ki so se na hudičev način znašle tam, tako je rekel Pater, »pojavile zaradi ukradenih slik«. Torej senco mečejo podobe, ki so bile na ukradenih slikah. To pa je jasno zato, ker so v istih pozah: stojijo, objemajo se ali pa pravkar režejo slanino ob boku mlatilnice. Teta Pannika je ob kipu svetega Janeza Nepomuka takoj prepoznala Edeja Kleina in njegovo mamo. Goljufivi fotograf ji je vzel prav to staro fotografijo. Ede in teta Esztike sta stala pred kramarijo, tako ju je upodabljala slika. Pojavi mečeta senco, kot da bi bili dejansko tam. Vdova Árona Kleina, teta Esztike, je bila od sina še zmeraj večja, čeprav je Ede stal na pragu, za cel pedenj višje. Vidi se tudi poševna senca odprtih vrat, tako je namreč teta Pannika spoznala, da sta to onadva in da stojita pred kramarijo. Če to še ni dovolj, je László Számfira, profesor matematike in fizike, pri Društvu Petőfi prepoznal svojega pradedka. Dedek se na ukradeni fotografiji sklanja, da bi pil pri vrtnem studencu, vrnil se je domov z redčenja koruze v Kontri in je bil zelo onemogel, ko ga je njegov sin, dedek Lacija Számfire, ujel v objektiv. Dedek je bil sicer vodja katedre za fiziko na peštanski univerzi in je imel premično mlatilnico. Zdaj se pradedkova senca sklanja k vrtnemu studencu, pipa je precej odprta, ker je razločna celo trepetajoča senca vodnega curka. Pri kulturnem domu se vidi »odtis« fotografije z mlatilnico, še nadstropno okno gospoda ravnatelja meče senco, tako velik je. Ni znano, komu se lahko za to zahvalimo, ker je goljuf odnesel vsaj deset takšnih fotografij z mlatilnico, in vsak oškodovanec trdi, da se je senca znašla tukaj zaradi njegove fotografije, naj mu drugi ne zamerijo.