Razumem, da mora Slovenija delovati na Dunaj in po Evropi in svetu, pomembna pa je tudi njena prisotnost v obmejnem prostoru. Drugo pa je, da bo od napredka alpsko-jadranske regije največ pridobila prav Slovenija, ki je s svojima dvema milijonoma tu največja upravna enota, vseh drugih je manj, Koroška ima dobrega pol milijona, Štajerska nekaj več kot milijon, Julijska krajina tudi manj. Prav Ljubljana je središče te regije in Slovenija bi morala imeti zanjo največji interes, vprašati modre glave, pametne ljudi, kako naj nastopa na tem območju, ne le pri gospodarstvu, tudi v kulturi, varovanju okolja in drugem. Poglejmo si samo Karavanke, za povprečnega turista so še vedno neznan prostor, ni jih veliko, ki bi zimske počitnice preživeli v tamkajšnjih kočah in spodbujali tamkajšnje kmete, njihovo pridelavo hrane in tako naprej. So idealistični posamezniki, ki to spodbujajo, ni pa nikakršnega skupnega nastopa občin, pa čeprav sredstva nikoli niso bila tako ugodna. Pri Slovenski gospodarski zvezi sicer pripravljamo pobudo, a bi to morali biti v interesu vse Gorenjske, Štajerske in vseh drugih obmejnih regij. Tega se zagotovo zavedajo tudi politiki na avstrijskem Koroškem, a raje izrabljajo konflikte za nekaj glasov, namesto da bi izdelali projekt dvajsetih let ter prinesli blaginjo vsem. Tudi koroške stranke v opoziciji bi lahko sklenile, da bi naredile kaj novega, a ne, dovoljujejo vladajoči stranki, da izrablja čustva. Nič se ne bo naredilo samo od sebe.